AEQ IN ČUSTVA

Vpliv AEQ vaj na vedenje

Kakšno vlogo imajo AEQ vaje v programih AEQ metode. Dvigovanje sposobnosti telesne zavesti nam omogoči boljše razumevanje našega vedenja in razlogov zanj in s tem povečuje možnosti pravilnih postopnih sprememb podzavestnega vedenja, ki nas sili v kronične težave.

PREBERI VEČ »

Potlačenje misli

Je proces, ki se imenuje potlačenje misli, poskus odrivanja neželenih misli in čustev.

 

Pokojni Daniel Wegener, socialni psiholog iz Harvarda, je naletel na zapis velikega ruskega pisatelja Fjodorja Dostojevskega: ”Poskusite sledeče opravilo: poskušajte NErazmišljati o polarnem medvedu, in edino stvar, ki jo boš videl v mislih, bo prekleti severni medved.”

Wegener, ki je verjel, da je ta trditev resnična, se je odločil, da jo bo preizkusil. Skozi serijo raziskav in eksperimentov je odkril fenomen in ga poimenoval »ironična napaka«, ki pomeni, da bolj kot skušamo potiskati svoje misli stran, hitreje in bolj bodo prihajale nazaj. Do tega pride, ker je potlačenje misli za um težko opravilo. Um mora stalno nadzirati mentalne aktivnosti za odkrivanje prepovedanih misli: Je kje tukaj kakšen polarni medved? Možgani dolgo ne morejo vzdrževati takšnega nadzora. Utrudijo se. Polarnega medveda poskušajo skriti pod debelim ledom, ampak se njegova glava pojavi spet nad vodo, za dobro mero pa s sabo pripelje še nekaj prijateljev. Rezultat potlačitve misli je, da še bolj razmišljamo o polarnih medvedih. Ironična napaka je eden izmed razlogov, zakaj kadilci, ki skušajo opustiti kajenje, neprestano razmišljajo o kajenju, in zakaj ljudje, ki so na dieti in skušajo ne razmišljati o hrani, razmišljajo o sladkih prigrizkih.

PREBERI VEČ »

Nelahke poti, za katere rabimo pogum

Da bo izkušnja Monike bralcu bolj razumljiva, naj dodam, da je prišla do mene skoraj brez občutka za telo in gibanje. Zavestno je sicer lahko premaknila določen del telesa, a ga ni dovolj zaznavala. Njeno samozanikanje zaradi močne senzorno motorične amnezije je koreninilo globoko, zato je bilo potrebno proces izvajati počasi in previdno. Hvala za pogum in pripravljenost delitve vse prej kot prijetnega procesa premikanja v višjo povezanost.

“Preden sem prišla na prvo AEQ terapijo, sem mislila, da se bom tam naučila nekaj vaj, ki jih bom redno izvajala nekaj mesecev in da se bodo moje kronične neopredeljene bolečine v telesu zmanjšale ali celo izginile.

 

PREBERI VEČ »

Ostajati v notranjem ravnovesju

Naučeni in vzgojeni smo, da moramo neprestano nekaj početi. To prepričanje izvira iz moderne potrošniške družbe. Podležemo mu le, če naše telo in občutki ne morejo vplivati na naše misli, odločitve in dejanja.

 

Nepovezanost vodi v premlevanje in načine delovanja zavesti, ki dvigajo njeno hitrost. Telo temu ne zmore slediti, kajti podrejene je realnemu stanju in zavezan sinhronizaciji življenjskih procesov. Zavest ima na delovanje telesa manjši vpliv, večina življenjskih procesov se odvija avtonomno. Kolikor vpliva pa zavest vendarle ima, to s pridom lahko izkoristimo za spreminjanje telesnega delovanja. To je še posebno pomembno, ko se prilagajamo spremembam v naši okolici in okolju. Prevelika neskladnost med zavestjo in telesom škoduje dolgoročno: vodi v neučinkovitost, bolečino in bolezen.

 

Za stanje nepovezanosti uma in telesa obstaja več razlogov. Človekova pokončna drža je dvignila glavo nad telo. Človeški možgani so izjemna, do sedaj najkompleksnejša nam znana stvaritev narave.

PREBERI VEČ »

Zavedanje lastnega telesa ali stik z realnostjo

Skozi svoje telo občutimo svoj notranji in zunanji svet in se skozi telo na oba svetova odzovemo. Skozi učenje AEQ metode spreminjamo te odnose in ustvarjamo močnejši in jasnejši stik z realnostjo telesa.

 

Na podlagi resničnosti telesnih občutij ima naša identiteta vsebino in strukturo.

 

Za vsakega od nas je osnovna realnost naše telo. Izguba vpliva telesnih občutkov na delovanje uma in ravnovesja spremeni življenje in ustvari kronično zakrčenost in nepravilno delovanje senzorno motorne povratne zanke. Za človeka v takšnem stanju je značilno, da:

 

(1) sledi nerealnim ciljem ali pa se oklepa iluzije,

 

(2) ni prizemljen in ima močan občutek telesne nemoči,

 

(3) izgubil je upanje in vero.

 

Verjetno je najboljši način, kako to povedati, takšen, da je oseba, ki je v stiku z realnostjo, prizemljena in ima vero vase, a takšno stanje je dandanes izjemno redko, saj način sodobnega življenja to povezanost onemogoča.

PREBERI VEČ »

Če bi bil še enkrat otrok, bi …

Branje za močnejše živce: kako poteka samouničevanje z najboljšimi nameni? Podobnost z samouničevanjem v športni rekreaciji ni slučajna.

 

Že v zgodnjem otroštvu ima nenadzorovan dostop do spleta in vse pogosteje lasten pameten telefon. Pogosto je bolj v podporo odraslim kot odrasli njemu.

 

Zdravje je osnovna potreba življenja. Zdravje bi moralo biti normalno stanje celote, bolezen pa izjema. Bolezen nastane kadar je kompleksnost delovanja celote nižja od zahtev okolja, iz česar sledi, da bolezen ne more biti osnovno življenjsko stanje, saj se takrat življenje sploh ne bi moglo razviti.

 

Pri svojem delu pa ugotavljam, da je stanje večine ljudi ravno nasprotno in da je večino v bolezen privedlo samouničevanje z dobrimi nameni. Podlago zanj so razvili že v zgodnjem otroštvu.

PREBERI VEČ »

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.

 

Včasih je sporočilo očitno. Želodec, ki nas boli med delovnim tednom, med vikendom pa z njim nimamo težav, lahko kaže na to, da bi morali zamenjati službo.

PREBERI VEČ »

Sprememba in prehod

Sprememba je navadno tisto, kar želimo od drugih ljudi, mar ne?

 

Sami se ne želimo spremeniti, čeprav pričakujemo, da se bodo vsi drugi, kar bi nato spremenilo naša življenja. Pa vendar je nujno, da vse spremembe, ki jih moramo izpeljati, izhajajo iz naše notranjosti. Sprememba pomeni, da se osvobodimo občutkov ločenosti, osamitve, osamljenosti, jeze, strahu in bolečine. Ustvarjamo življenje, v katerem se lahko sprostimo in uživamo življenje, kakršno se nam kaže – kjer vemo, da se bo najlepše izteklo. Lahko mislite na spremembo kot na notranje pospravljanje? Če vam uspeva sproti in po malo, bo sčasoma vse urejeno. Sploh vam ni treba postoriti vsega, da bi začeli opažati rezultate. Če se zmorete vsaj malce spremeniti, se boste prav kmalu bolje počutili.

 

PREBERI VEČ »

Čustva in AEQ metoda®

Veselje, radost, jeza, žalost, zaskrbljenost, strah,… čustva, s katerimi se odzivamo na dogajanja, ki se nam zdijo pomembna. In za vsa ta čustva lahko rečemo, da imajo telesno komponento, da se zrcalijo v telesu, vplivajo na teksturo mišic in njihovo napetost.

 

Ko se sprožijo močna čustva, pride do fizioloških reakcij. Poveča se delovanje simpatikusa, pospeši se nam utrip, poveča tlak, hitreje dihamo, preplavi nas adrenalin, telo-mišice so pripravljene na aktivnost (boj, beg). Te spremembe pravzaprav omogočajo, da se človek uspešneje sooči z nastalo situacijo.

PREBERI VEČ »

Dihanje AEQ

Sprejemanje/dajanje, odpiranje/zapiranje, širjenje/krčenje so pojmi, primerljivi z dihanjem – vdih/izdih.

Namen dihanja je, da čim bolj učinkovito izmenjavamo pline med zrakom in krvjo v pljučih. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane tako dostopen vsem telesnim celicam, ob prisotnosti kisika se v celicah sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Po drugi strani pa se iz telesa izloča ogljikov dioksid, ki je produkt celičnega metabolizma. Dihanje, če je ustrezno, omogoča ravnovesje v telesu in homeostazo v celicah. Od kakovosti dihanja je odvisno, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, stanje uma, kakšni so čustveni odzivi.

 

Kakšna pa je realna slika dihanja v večini primerov? Globoko, počasno neslišno trebušno dihanje ali dihanje z diafragmo je bolj domena dojenčkov in malih otrok, kot pa mladostnikov in odraslih. Zakaj pride do sprememb v načinu dihanja?

PREBERI VEČ »

Ločenost

Čeprav ima človek enako osnovno telesno strukturo in funkcijo kot ostali sesalci, je edini sesalec, ki je popolnoma uravnotežen v pokončni drži.

 

Osnova zanjo je povečana vloga in moč ritne mišice. Pokončna drža je izpostavila njegove ranljive dele telesa (trebuh, vrat, mednožje) svetu. Tako izpostavljen se je pričel močneje zavedati čustev in razvijati sposobnost njihovega izražanja. Hkrati so sprednje okončine dobile drug pomen in namen. Ko opazuješ violinista pri igranju, se ti zdi, da imajo njegove roke svoje življenje. Človek svojim rokam dolguje visoko razvito funkcijo dotika, ki je zelo pomembna pri dojemanju resničnosti in najbolj vpliva na razvoj in delovanje uma.

 

Na srečo smo se pričeli vse bolj zavedati, kako je telo pomembno in da to ni entiteta, ki je oddaljena od duha in razuma. Stari Grki so rekli: Zdrav um, v zdravem telesu.

PREBERI VEČ »

Celovitost in zavestnost

Človek brez zavesti bi bil kot robot: popoln v svojem gibanju, niti giba preveč ali premalo ne bi napravil v brezpogojni usmerjenosti k cilju.

 

Bil bi brez čustev in občutkov, skrbno zaščiten pred bolečino. A ker človek ni stroj, je prav, da se tej svoji zavestnosti skrbno posveča. Zavedati se sebe nam je prirojeno in nam omogoča odločati se in izbirati. Bolj svobodni smo v telesu in duhu, lažje usmerjamo svoje življenje, medtem ko nas ignoranca naredi ujetnike začaranega kroga težav in bolezni.

 

Naš organizem je kompleksen in spreminjajoč se sistem, zato nas nenehno sili, da negujemo njegovo celovitost: da se ga v polnosti zavedamo in skušamo napredovati na vseh nivojih bivanja. Človekova zavest je tista, ki omogoči, da so vsi deli sistema učinkoviti in kooperativni. Zavedanje samega sebe je tisto, kar omogoča začutiti pomanjkljivosti v delovanju tega našega sistema, le nenehno učenje nas ubrani, da bi ne klonili pred težavami.

PREBERI VEČ »

Entropija in smisel bolečine

Entropija (2. zakon termodinamike) je razpad sistema in kaos. Je časovno, gravitacijsko, evolucijsko pogojeno spreminjanje kompleksnega v enostavno.

 

Pomeni spremembo na slabše v manjšo urejenost in kompleksnost. Je tendenca k posplošitvi z zmanjšanjem razvejanosti in notranje hierarhije sistema do popolnega izenačenja z najnižjo vrednostjo (smrt). Večja kot je urejenost, manjša je entropija in obratno. Pri človeku se od spočetja naprej urejenost veča in s tem se veča prilagodljivost, uporabnost in kompleksnost. Večja kot je urejenost, bolj je ta kompleksnost uporabna.

 

Količina človekove energije, ki se ne more pretvoriti v delo, psihofizično neurejenost povečuje; povzroča bolezen, bolečino, izgubo volje do življenja, celo smrt.

 

PREBERI VEČ »

Refleksni vzorci

Thomas Hanna je prepoznal in definiral tri splošne refleksne vzorce, ki so adaptacija človeka na stres. Vsak od nas jih lahko prepozna in občuti. A četudi so za človeka značilni, ni nujno, da se jih zaveda. Ti vzorci imajo tako dobro kot škodljivo plat.

Ko se pojavi ustrezen vzrok ali potreba, se določen refleks aktivira. Medtem ko je že po evoluciji koristen, pa njegova pogosta aktivacija, recimo ob stresu, ki se pojavlja kar naprej, sčasoma preide v stanje, ki se ga več ne zavedamo in ga ne moremo nadzorovati. To stanje prepoznamo v posebni drži in gibanju. Za splošno počutje in našo dnevno učinkovitost je pomembno, da te reflekse prepoznamo, da razumemo njihovo sprožitev in jih znamo voditi; celo namerno lahko vanje vstopamo in izstopamo.

PREBERI VEČ »

Zamrznitveni odziv

Zamrznitveni odziv, nastane ob hkratni aktivaciji simpatičnega in parasimpatičnega stanja avtonomnega živčnega sistema. Do nje pride, ko limbični sistem zazna, da ni primeren ne beg ne boj in da je smrtna nevarnost realna. Žrtev travme in posledično zamrznitvenega refleksa drugače dojema realnost. Občutek bolečine se zmanjša, čas upočasni, oseba deluje otrplo.

 

Zaradi zaščite centra organizma zavest razvije omrtvičenje njegove površine skozi višanje tonusa v njej. Freud je zapisal, da zunanji del takrat preneha imeti strukturo, značilno za živeče bitje, in do neke mere postane neorgansko. Oklepi mehkužcev so lep primer otrditve površja membrane za zaščito občutljivih delov organizma.

 

Koža ni le ščit in zunanja fizična meja telesa, temveč je tudi globoko povezana z zavestjo. Freud je definiral zavest kot funkcijo površja, ki predstavlja področje stika zunanjega in notranjega sveta organizma.

PREBERI VEČ »

Spreminjanje uma

Spreminjanje uma, in ne ‘popravljanje’ mišic in strukture telesa

 

Konvencionalni pristopi pri odpravljanju napak v telesu, ki jih občutimo kot kronične bolečine, omejitve gibanja ali kot neučinkovito gibanje, izhajajo iz strukture telesa ter spoznanjih o delovanju mišic in telesnih procesov.

 

Kemične spojine, ki spadajo v medicinsko doktrino, in krepitev mišičnih skupin ter največkrat dolgotrajni rehabilitacijski postopki pa so pogosto invazivni posegi v telo. Običajno prinesejo samo kratkotrajne spremembe na bolje ter dolgoročno slabšanje zdravja. Radi rečemo: kriva je genetika in spremembe na slabše so ”normalne in neizogibne”. Zgoraj napisanemu je skupno to, da v proces rehabilitacije običajno niso vključene spremembe zavestnega truda, da bi svoje telo občutili in razumeli, kako, kdaj in zakaj je prišlo do nepravilnega gibanja.

PREBERI VEČ »

Napredovanje

Od trenutka, ko se odločite za spremembo, do trenutka, ko spremembo občutite, poteka obdobje napredovanja.

 

Nihate med starim in novim, četudi veste, razumete in občutite, da vam staro ne ustreza, vas moti ali vam celo škoduje. Kljub temu nihate med tem, kar je bilo, in tem kakršni bi radi bili ali kar bi radi imeli. Napredovanje je potrebno, če hočemo živeti in ostati živi. Ko stranki pojasnjujem, kako bo težave odpravila z AEQ metodo®, pogosto slišim: »Veliko tega že dolgo vem, a mi do sedaj ni pomagalo.« Vprašam: »Pa to dejansko razumete in dojemate ter se aktivno spopadate z bolečinami in težavami?«

Med vedenjem, kaj je treba storiti, in učenjem, ki poteka tako na uspehih kot na napakah, je velika razlika. Vzeti si moramo čas in se ukvarjati s spremembami; potrebna so zavestna dejanja.

 

PREBERI VEČ »