Ko se zaljubimo v eno osebo, se s tem odpovemo vsem drugim osebam ter čas in pozornost usmerimo v poglabljanje odnosa z osebo, ki jo ljubimo. Če to počnemo dovolj dolgo, lahko začutimo in občutimo vedno močnejša čustva, ki pa so mogoča le zato, ker smo se odpovedali širini. Tu lahko prepoznamo pomen primerne čustvene zrelosti, saj je od nje odvisno, kako močna čustva lahko prenesemo in ne pobegnemo iz globine nazaj v širino plitkejših in šibkejših čustev. Če nam pogum, sposobnost žrtvovanja in dovolj razvita čustvena zrelost to omogočita, lahko pridemo v ljubezni dovolj globoko, da se nam odpre vsa širina in kompleksnost čustvovanja, ki ga globoka ljubezen daje tistim, ki so prišli v ta nebesa.
Selekcij in žrtvovanja širine za doseganje globine ni mogoče primerno izvesti v družini, kjer pri starših ni primerne čustvene zrelosti, saj na otroka ne moreta prenesti tistega, česar nimata. Hkrati pa v taki družini otrok žrtvuje svoje možnosti za to, da ureja in ohranja odnos staršev, in to mu preprečuje naraven pristop odraščanja, žrtvovanja širine in osredotočanja na to, kaj želi biti.
Naravna zasnova starševstva in odraščanja zahteva, da imata oba starša za starševstvo v določeni kompleksnosti okolja primerno razvito telesno in čustveno zrelost. V takšnih pogojih lahko razvija svojo osebnost, značaj in vedenje skladno z njegovo kombinacijo genetike in prevzetih vzorcev iz okolja, v katerem živi. Ker ni negativnega vpliva okolja na to, kaj želi in potrebuje, lahko žrtvuje širino, da gre v globino na področju, ki je usklajeno z njim kot celoto. Starša to lahko začutita in ga pri žrtvovanju širine za globino primerno podpreta in nesebično pomagata pri odraščanju, saj sta zaradi primerne čustvene zrelosti zmožna prenesti spremembo, ki jo odhod odraslega otroka zanju predstavlja.
Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja