AVTOIMUNSKE BOLEZNI

Če bi bil še enkrat otrok, bi …

Branje za močnejše živce: kako poteka samouničevanje z najboljšimi nameni? Podobnost z samouničevanjem v športni rekreaciji ni slučajna.

 

Že v zgodnjem otroštvu ima nenadzorovan dostop do spleta in vse pogosteje lasten pameten telefon. Pogosto je bolj v podporo odraslim kot odrasli njemu.

 

Zdravje je osnovna potreba življenja. Zdravje bi moralo biti normalno stanje celote, bolezen pa izjema. Bolezen nastane kadar je kompleksnost delovanja celote nižja od zahtev okolja, iz česar sledi, da bolezen ne more biti osnovno življenjsko stanje, saj se takrat življenje sploh ne bi moglo razviti.

 

Pri svojem delu pa ugotavljam, da je stanje večine ljudi ravno nasprotno in da je večino v bolezen privedlo samouničevanje z dobrimi nameni. Podlago zanj so razvili že v zgodnjem otroštvu.

PREBERI VEČ »

Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. 

 

Čutno motorična amnezija in primanjkovanje časa prisilita ljudi, da svojo pozornost usmerijo v prihodnost ali preteklost.

 

Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas. Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas.

 

Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja in kasnejših s tem povezanih izumov.

PREBERI VEČ »

Nadzor nad egom

Kdo je ego ? Ego nam omogoča spremembo naše okolice, da zadovolji naše potrebe in želje, ali pa nas na okolico prilagodi.

 

Življenje je že dolgo in vedno bolj odtujeno od telesa in naravnih zakonov in pravil po katerih mora telo delovati. Zato se soočamo z vedno več ovirami v vedno krajšem časi in je potreba po prisotnosti ega vedno pogostejša – tako ego prevzema glavno vlogo v sistemu telo-podzavest-zavest.

 

Ego je stanje zavesti, ki nastane ob pojavi ovire in nam omogoča, da jo ali premagamo ali obidemo. Takrat zavest usmerimo v zoženo stanje in spremenimo delovanje uma, da usmerimo delovanje telesa in ustvarimo primerna pritisk in gibanje, ki sta potrebna za ureditev neravnovesja in za povečanje homeostaze – tako zaznamo občutka zadovoljstva in stanja, da smo v redu.

 

Sam ego ni niti dober niti slab in je nujno potreben za urejanje odnosa do okolja in zagotavljanje potrebnih pogojev za življenje, zadovoljevanje potreb, reševanje težav in izpolnjevanje želja.

PREBERI VEČ »

Ustvarjamo negativen stres in si zmanjšujemo kakovost življenja

O povezanosti kroničnih bolezni in vnetij z nepravilnim delovanjem avtonomnega živčnega sistema

 

Za primerno delovanje imunskega sistema bo vedno bolj pomembno poznavanje stanja, v katerem se nahajamo, ter poznavanje pristopa in metode, ki lahko kronično aktiviranost določenega stanja razloži, omogoči njegovo zaznavanje in postopno spremembo v pravilno.

 

Pomembno je, da znamo prepoznati, v kakšnem načinu delovanja (simpatični ali parasimpatični) je naš avtonomni živčni sistem (v nadaljevanju AŽS), in da smo sposobni čutiti in oceniti, ali je trenutni način delovanja primeren v trenutni situaciji. Največjo škodo nam povzroča ravno nepravilno delovanje AŽS, ko je to neusklajeno s trenutno situacijo, mi pa se tega ne zavedamo.

 

Če je naš sistem primerno razvit, je simpatični način aktiven le, ko smo budni, razburjeni zaradi nevarnosti ali ko se ukvarjamo s telesno dejavnostjo zunaj cone udobja in lahkotnosti.

PREBERI VEČ »

Kaj je lastna, naša odgovornost

Človeka je oblikoval skozi boj za obstanek, ki je nastal zaradi pomanjkanja energije, in ne pomanjkanja časa; temu je prilagojeno telo tako po strukturi kot funkciji.

 

O našem psihofizičnem počutju odločajo življenjski stil, mentalno zdravje in okolje, česar se vsi zavedamo. Za marsikoga pa bo novo spoznanje, da zaradi ponavljajoče se mišične napetosti, nepravilnega dihanja in slabega zavedanja telesa upada kakovost našega življenja.

 

S pomočjo metode AEQ spoznamo, kako pomembno je to, da znamo razbirati sporočila iz telesa in razumemo škodljive vplive nanj. Naše telo je kot strojna oprema računalnika; ne moremo je nekaznovano spreminjati, pa tudi ne kar mimogrede preveriti, ali ni mogoče kaj narobe in so spremembe strojne opreme že tudi vplivale na programsko.

PREBERI VEČ »

Diagnoza ankilozirajoči spondilitis

»Z bolečinami v hrbtu se srečujem že dlje časa. Danes ugotavljam, da mi jih je uspevalo čedalje bolj utišati, potisniti v ozadje. AEQ metoda® pa razkrije, da tak način pomeni tudi preslišati sebe.

 

Bolečine so prihajale v različnih časovnih intervalih, nato pa spet izginile. Veliko sem se ukvarjal s športom in telo je bilo močno, vendar so bile prav najpomembnejše mišice zelo šibke, ker sem k športu pristopal na napačen način.

Pred dvema letoma so bolečine postale neznosne. Pojavljale so se predvsem ponoči (v križnem in prsnem delu), čez dan se je še nekako dalo zdržati. Osebni zdravnik me je napotil na rentgen, pregled krvi in MRI. Pregled krvi je pokazal pozitiven HLA-B27, MRI pa potrdila sum na ankilozirajoči spondilitis. Besedo, ki si jo težko zapomniš, še težje pa izgovoriš. Na spletu sem o tem našel veliko zapisov, manj pa, kako se z boleznijo uspešno spopasti.

PREBERI VEČ »

Učenje AEQ metode® kot pristop k lajšanju in odpravi bolečin

AEQ metodo® , kot proces prekvalifikacije delovanja uma skozi zavestno premikanje mišic, se lahko naučimo. Z znanjem, ki ga pri tem pridobimo, lahko omilimo bolečine zaradi poškodb tako čustvenih kom fizičnih, ki v nas sprožijo reflekse, katerih posledica so (pre)napete mišice. S pomočjo AEQ metode® se naučimo ponovno prevzeti nadzor nad svojimi mišicami in gibi.

 

Spremeniti je potrebno način delovanja možganov

 

Trajne napetosti v mišicah ustvarjajo bolečino, utrujenost, zatekanje sklepov in tkiv ter ukleščenje živcev, toge mišice pa omejijo gibljivost in povzročijo togost ter izkrivljajo držo.

PREBERI VEČ »

Odpor

V človeku vsakršno dejanje, ki mu ni v takojšnje zadovoljstvo, ustvarja upor.

 

Zavzetost in razmišljanje nam omogočita, da dejanje prevetrimo iz različnih zornih kotov. Odpor, ki se porodi v človeku, je navsezadnje nastal zaradi nenehnega boja praljudi, da bi preživeli. Tudi hoja v hrib pomeni za telo upiranje. Upiramo se tako fizično kot razumsko ali čustveno. Nadzor nad čustvi je nujen, da bi živeli uravnovešeno, in kot smo čustva razvijali hkrati z učenjem gibanja in razuma, tako jih v odrasli dobi nadzorujemo lahko hkrati z usmerjenim nadzorovanim gibanjem. S pomočjo vaj AEQ smo lahko zelo uspešni. Senzorno motorična amnezija je le ena od oblik odpora proti našem napredku, in somatski gibi jo zmanjšujejo.

 

PREBERI VEČ »

V gibanje si povrnimo otroškost

Svetovno znana specialistka za čustveno izobraževanje Debbie Ford v svoji uspešnici Zakaj dobri ljudje počnejo slabe stvari piše takole: »Najbolj mogočna delavnica, ki jo vodim, je tridnevni umik, ki sem ga poimenovala proces s senco (Shadow process).

Tretji dan procesa na seminar prinesem prelepo malo lutko dojenčka z nedolžnim obrazom in lepimi rožnatimi lički; mogoče ste imeli prav takšno, ko ste bili še otrok. Privzdignem jo, da jo vidijo vsi v prostoru, in jih zaprosim, naj si predstavljajo, da je to mlada, nedolžna različica njih samih, ki jo še vedno nosijo v sebi. Nato tega ljubkega malega otročička položim na stol, tako da ga lahko vsi za trenutek občudujemo. Nato brez opozorila privzdignem tega otročička, ga strogo pogledam in rečem: Zakaj si to storil? Neumni idiot. Kaj je narobe s teboj? Tega ne bi smel reči!

PREBERI VEČ »

Včeraj in danes

Ker čas spreminja stvari in življenje, se mora spremenjeni »jaz« občasno uskladiti s preteklim »jazom«. Včasih smo se morali za preživetje večinoma ukvarjati zgolj s fizičnimi vidiki življenja. V današnjem svetu pa se veliko naših dejavnosti vrti okoli tega, da čakamo in pustimo, da informacije pridejo do nas, namesto da jih iščemo sami ter s tem napredujemo. Ni se nam treba več premikati po svojem okolju, da bi komunicirali s svetom, saj nam sodobna tehnologija omogoča, da pride svet do nas. Medtem ko smo prej občutili svet okoli sebe tako, da smo z njim komunicirali, zdaj uporabljamo predvsem razmišljanje in usvajanje novih informacij. AEQ metoda® je usmerjena predvsem v pridobivanje nadzora nad našimi gibi na podlagi zavestno motivirane prakse.

 

To je ustvarilo zgrešen občutek samozavedanja in popačilo propriocepcijo. V bistvu je to povzročilo, da se je naš um preveč ločil od telesa.

PREBERI VEČ »

Proč s škodljivo rutino

Hkrati z rastjo samozavedanja se viša tudi samonadzor – izboljšamo nadzor nad svojim življenjem in stvarnejše presojamo realnost. Lastni jaz oklestimo nerealnih predstav, ki jih ta ima o sebi in okolju. Tako lahko pogledamo na svet z novimi očmi in ostrejšim umom. Če se znebimo priučenega vedenja, ki pogosto izvira iz strahu in neustreznih odzivov, se lahko osvobodimo kronično škodljivih navad, zaradi katerih smo pogosto v težavah in nesproščeni ali celo zbolimo. S tem pa se lahko znebimo tudi okostenelih prepričanj.

 

Kolikokrat nam je kdo rekel, česa vsega smo sposobni?

 

Najverjetneje se nam sploh ne sanja, kako so vsa izkustva, ki smo jih prestali ali jim bili priča, pomagala oblikovati našo osebnost, naša prepričanja in samozavedanje o tem, kaj zmoremo in česa ne.

PREBERI VEČ »

Želja po reševanju težave

Če želimo ozdraviti naše stanje, se moramo začeti zavedati vzorca, ki je skrit globoko v nas.

Morda začnemo ta vzorec omenjati, se pritoževati nad njim, ali ga začenjamo prepoznavati v drugih ljudeh. Nekako priplava na površje naše pozornosti in z njim začnemo vzpostavljati odnos. Pogosto privabimo učitelja, prijatelja, delavnico ali knjigo, ki začne v nas prebujati nove pristope k reševanju naše težave.

 

Na to prvo stopnjo se pogosto odzovemo tako, da se nam pristop zdi neumen ali da nima smisla. Morda se nam zdi preveč preprost ali nesprejemljiv za naš način razmišljanja, tega nočemo storiti ali pa se upiramo z vsemi silami.

PREBERI VEČ »

Pomen otroštva

Najbrž se niti ne zavedamo, koliko in kaj vse smo se morali naučiti v otroštvu, preden smo lahko začeli delovati v sistemu informacij, ki sestavljajo naš svet.

Kadar denimo desno nogo prekrižamo čez levo, naši možgani leve noge ne zamenjajo za desno le zato, ker je zdaj leva noga na isti strani kot desna roka in desni bok. Tega smo se naučili že v otroštvu in sicer s pomočjo kinestetično-senzornega spomina (to je naša prirojena sposobnost zaznavanja dražljajev v mišicah in kitah pri gibanju) in domišljije.

 

Kot otroci smo se naučili razločevati, kaj zmore naše telo in kje se naše telo neha ter se začne svet okoli nas; naučili smo se orientacije v prostoru in razlike med levo in desno.

PREBERI VEČ »

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.

 

Včasih je sporočilo očitno. Želodec, ki nas boli med delovnim tednom, med vikendom pa z njim nimamo težav, lahko kaže na to, da bi morali zamenjati službo.

PREBERI VEČ »

Levi, desni ali odstavni pas?

Ob odločitvi, da bomo spoznali AEQ metodo®, se moramo zavedati, da je ta dolgoročno izkustveno učenje*, katerega namen je izboljšati komunikacijo med telesnim in zavestnim. Dolgoročno izkustveno učenje danes pozna in uporablja vse manj ljudi predvsem zato, ker nimajo časa.

 

Vsi, ki želijo odpraviti telesne ali karakterne omejitve z učenjem AEQ metode® so daljše obdobje živeli ali živijo ob pomanjkanju časa. Tak način življenja v preteklosti ni bil pravilo, danes sta naglica in egocentričnost v naravnem okolju hitro kaznovana. A to ne pomeni, da smo se spremenjenemu načinu življenja tudi strukturno in funkcijsko prilagodili na telesnem nivoju. Na to različnost in neskladnost telesa za dolgotrajno (če ne že kar trajno) naglico nas telo vse bolj opozarja z neprijetnimi občutki, bolečinami in boleznimi ter nas tako prej ali slej prisili, da se na avtocesti življenja umaknemo s hitrega na odstavni pas, obenem pa upamo, da nam bo kdo pomagal nazaj.

PREBERI VEČ »

Celovitost in zavestnost

Človek brez zavesti bi bil kot robot: popoln v svojem gibanju, niti giba preveč ali premalo ne bi napravil v brezpogojni usmerjenosti k cilju.

 

Bil bi brez čustev in občutkov, skrbno zaščiten pred bolečino. A ker človek ni stroj, je prav, da se tej svoji zavestnosti skrbno posveča. Zavedati se sebe nam je prirojeno in nam omogoča odločati se in izbirati. Bolj svobodni smo v telesu in duhu, lažje usmerjamo svoje življenje, medtem ko nas ignoranca naredi ujetnike začaranega kroga težav in bolezni.

 

Naš organizem je kompleksen in spreminjajoč se sistem, zato nas nenehno sili, da negujemo njegovo celovitost: da se ga v polnosti zavedamo in skušamo napredovati na vseh nivojih bivanja. Človekova zavest je tista, ki omogoči, da so vsi deli sistema učinkoviti in kooperativni. Zavedanje samega sebe je tisto, kar omogoča začutiti pomanjkljivosti v delovanju tega našega sistema, le nenehno učenje nas ubrani, da bi ne klonili pred težavami.

PREBERI VEČ »