Ne smemo pozabiti, da smo se v zgodnjem otroštvu vsi srečevali z obdobji nemoči. A če ta ne bi bila zlorabljena s strani okolice, do ločenosti od izvira energije sploh ne bi prišlo. Tako tudi ne bi prišlo do pomanjkanja upanja in vere, ne bi se razvila dominantnost uma nad membrano (telo), ki preprečuje občutkom iz globine priti na površje. Od bistva ločeno površinsko življenje pa postaja vse bolj nesmiselno, posledica tega je pritisk energije v trebušni votlini. Ta bo pa prej ali slej našla pot do zavesti in povzročila izbruh čustev. To bo tudi povečalo občutek, da nam nekaj manjka, da nekaj pogrešamo. Začeli bomo tisto nekaj iskati, zaznali potrebe telesa. Človek, ki ne najde prave poti do tega stika, skrene lahko po poti zasvojenosti z drogo, alkoholom, spolnostjo ali adrenalinskimi odvisnostmi.

Poleg strahu pred nemočjo so tudi drugi strahovi, ki ta prepad ustvarijo ali povečujejo. Človek se boji čutiti svojo notranjo žalost, ki dostikrat meji na obup. Strah ga je potlačene jeze in panike ter smrtne groze. Ta potlačena čustva se skrivajo kot demoni, ki za pregrado dihalne prepone prežijo pred soočenjem. Večino njih smo potlačili, ko smo bili manjši, demoni pa so takrat bili večji kot so danes, ko smo odrasli. Podzavestni strah pred njimi pa ostaja enak, saj zaradi ločenosti nimamo realnega občutka. Zavedamo se sicer, da smo sedaj modrejši, močnejši in izkušenejši, a to zavedanje nima vpliva na te vzorce, na mišljenje. Ob učenju AEQ metode te povezave vse bolje razumemo, strah postaja vse manjši. Dojamemo, da nas je strah preteklosti, čeprav smo v sedanjosti. Skozi vaje in razumevanje nezavedno v nas ozavestimo. Soočenje s strahovi prinaša spoznanje, da ti niso tako strašni, kot se je sprva zdelo.

Hkrati imajo možgani sposobnost proizvajati substance in hormone, ki v glavi ustvarijo občutke užitka, da bi z njimi preglasili obup, utrujenost, potrtost in ustvarili iluzijo (cardio junkie). Pomagajo si tudi z omamo (čokolada, alkohol, droge …) Med tem ko telo tega ne zmore, če se zavest s tem ne strinja. S tem se v osebi ustvarja prepričanje, da je telo vir vsega zla in problemov ter ga je pametneje osamiti.