Hernija diska

Kaj je hernija diska

Medvretenčna ploščica je sestavljena iz želatinoznega jedra in vezivnega obroča. Po puberteti se v njej, glede na to, da je ploščica neožiljena in ima zato slabšo sposobnost regeneracije, začnejo dogajati degenerativne spremembe. Kažejo se najprej z izgubo vode, posledično se zmanjša višina medvretenčnih ploščic, pojavijo se lahko tudi razpoke v vezivnem obroču. Skozi te razpoke v vezivnem obroču pa izhaja želatinozno jedro, ki pritiska na živec in to imenujemo hernija diska.

Po besedah dr. Vengusta hernija prizadene razmeroma mlade ljudi, najpogosteje se pojavlja med 25. in 45. letom starosti. Do hernije najpogosteje pride zjutraj, ko je ploščica bolje hidrirana in ima tako večjo prostornino. Takrat lahko že preprosto kihanje ali pa to, da vstanemo iz postelje, privede do tega, da želatinozno jedro prodre skozi razpoko. Gre torej za mikropoškodbe oziroma mikropritiske, ki povzročijo pritisk jedra na živec. Preobremenitev prav tako vpliva na večjo pojavnost hernije, poglavitni vzrok pa je v genetskih faktorjih, v slabosti vezivnega tkiva.

Kakšna je pojavnost hernije diska? Od 3 do 4 odstotke, pojavlja pa se v vseh starostih, tudi že pri 12-letnikih ter celo v pozni starosti, če ima človek še ohranjene medvretenčne ploščice. 90 odstotkov herniacij se pojavi v ledvenem delu hrbtenice, 10 odstotkov v vratnem delu in majhen delež v prsnem delu hrbtenice. V ledvenem delu hrbtenice je namreč obremenitev medvretenčnih ploščic največja. Vir: https://www.abczdravja.si/gibala-kosti-misice-sklepi/hernija-diska/

AEQ metoda kot preventiva in zmanjšanje verjetnosti ponovitve

Pri herniji pride do strukturnih sprememb, ki jim bo kos uradna medicina. Kajti razlog močne bolečine in omejitve gibanja ni v senzorno motorični amneziji, temveč v pritisku želatinoznega jedra na živec, pri čemer pa je metoda AEQ nemočna. Njena vloga je predvsem preventivna. Zmanjšuje verjetnost za nastanek hernije, sploh če se nagnjenost prenaša na potomce, in verjetnost, da se hernija ponovi po kirurški sanaciji.

Za nastanek hernije diska je kriva nesposobnost uravnavanja tonusa mišic trupa, še posebej trebušnih in hrbtnih mišic. V skoraj vse primerih hernije diska v lumbalnem delu hrbtenice je povprečen tonus teh mišičnih skupin previsok in trajen, kar vodi v izgubo normalnega pulziranja pritiska v hrbtenici (višji, ko smo pod obremenitvijo, stresom, nižji, ko počivamo ali spimo). Nenehno je povišana obremenitev  medvretenčnih ploščic, medvretenčne ploščice izgubijo prožnost in določeno vsebnost vode – višji pritisk na vretenca iz diska iztisne vodo. Do tega stanja pride zaradi nastanka senzorno motorične amnezije in kroničnih podzavestnih vzorcev, ki držijo mišice napete tudi, ko za to ni nikakršne realne potrebe (npr. ko spimo). Hkrati oseba zaradi notranje odtujenosti in popačenih občutkov dejanske obremenitve ne občuti, da je predolgo v preveliki obremenjenosti, ki tako privede do spremembe strukture hrbtenice in hernije.

Učenje AEQ metode omogoči razumevanje zakonitosti odnosov telesa in zavedanja. Razumemo, kako nastane stanje, ko izgubimo sicer naravno dano sposobnost zavestnega upravljanja a tonusom skeletnih mišic. To razumevanje omogoča spremembo načina razmišljanja o vzrokih za nastanek hernije in s tem drugačen pristop pri preprečevanju njenega nastanka ali ponovitve. AEQ poveča vpliv telesnih stanj na delovanje zavesti in nam tako omogoči, da zaradi boljšega občutenja telesa spremenimo odločitve ter dejanja ter tako preprečimo nastanek hernije, ali pa zmanjšamo verjetnost ponovitve, ki je pri hernijah zelo visoka (nad 70%).

AEQ vaje so strukturirane tako, da postopno povečujejo interes zavesti za občutke iz telesa in s tem povečujejo prenos propriocepcije in introcepcije v zavestni del možganske skorje. S tem se postopno zmanjšuje senzorno motorična amnezija, saj zaznamo, kdaj je mišični tonus v trupu pretiran. AEQ vaje omogočajo višje zavedanje tega, kaj počnemo in kako to počnemo. S tem lahko bolje definiramo, ali je to, kar delamo, prav ali narobe in s tem pravilna dejanja ohranimo, napačna pa spreminjamo. Med vajo so okoliščine za realne občutke in pretoke med zavestjo in telesom idealne. Običajno je zaznavanje ledvenega dela hrbta in spodnjega dela trebuha zelo slabo. Enako pomanjkljiva je tudi sposobnost ločevanja mišic stegna in trupa.

Pomembno je razlikovati med bolečinami v hrbtu in hernijo diska. Drži pa, da kronične bolečine v hrbtu povečujejo verjetnost za nastanek hernije diska. Več o bolečem hrbtu preberite tu: https://aeq.si/2020/05/08/bolec-hrbet/

Enake zakonitosti, a drugačne okoliščine in reakcije na okolje so razlog za hernijo diska v vratnem delu hrbtenice. Več o običajnih razlogih za težave v vratu preberite tu: https://aeq.si/2020/05/08/bolecine-v-vratu/

Skozi učenje AEQ metode se tako vzpostavlja novo razmerje med telesom in zavestjo ter omogoča postopno zniževanje mišičnega tonusa ter pritiska na medvretenčne ploščice. Tako se odpravlja vzrok za nastanek hernije diska ali ponovitev stanja v letih po operaciji.

Za razumevanje pristopa metode AEQ je potrebno razlikovati med krepitvijo mišičnega tonusa in izboljševanjem nadzora nad mišičnim tonusom. Krepitev priporočamo pri odpravi bolečin v hrbtenici ali pri rehabilitaciji po operaciji, saj predvidevajo, da je hernija nastala zaradi preslabotnih mišic, zlasti trebušnih. Največkrat pa se izkaže, da ima oseba te mišice šibke zaradi nenehne napetosti, zato ne potrebuje vaj za njihovo krepitev, temveč najprej pristop, ki ji bo omogočil primeren nadzor nad njimi.

Običajno je pri osebah s hernijo diska nepravilno tudi dihanje: pretirano plitek vdih, neučinkovito togo dihanje ter tog prsni koš. Zato pri dihanju ne pride do primerne širitve prsnega koša in s tem horizontalnega gibanja reber noter-ven, kar onemogoča vertikalno gibanja vretenc gor-dol v torakalnem delu hrbtenice. To pa vodi v zmanjšano izmenjavo tekočin v hrbtenici in poveča verjetnost za hernijo diska.

Če je hernija diska nastala zaradi fizične poškodbe (padec, prometna nesreča …), je pristop drugačen, osredotočamo se predvsem na odpravo refleksa travme, ki je nastal kot zaščita poškodovanega dela hrbtenice. Za to delo so primerni učitelji 3., 4. in 5. stopnje metode AEQ.

Za preprečevanje razvoja hernije je najprimernejše učenje AEQ metode na spletnem programu. Enako velja za zmanjšanje težav po operaciji hernije in zmanjšanje verjetnosti, da se hernija ponovi v ledvenem ali vratnem delu hrbtenice. AEQ se problema loti tako, da stranki omogoči, da prepozna preobremenjenost in se nauči ustvariti primerno čustveno zrelost, da kronično preobremenjenost, nezmožnost občutenja preobremenjenosti in nezavedno odvisnost biti preobremenjen, postopoma zmanjša ter preobremenjenost iz kronične spremeni v akutno obliko. Tako odpravi glaven vzrok za hernijo ter prepreči njen nastanek ali ponovitev.

 

 

Preberite še:

Medvretenčna ploščica je sestavljena iz želatinoznega jedra in vezivnega obroča. Po puberteti se v njej, glede na to, da je ploščica neožiljena in ima zato slabšo sposobnost regeneracije, začnejo dogajati degenerativne spremembe.