… potem ljubiš to osebo, ker te dopolnjuje. Ne za to, ker jo potrebuješ, ampak ker jo želiš imeti ob sebi, in to je ljubezen. Če želiš ljubiti drugega, potem moraš najprej ljubiti sebe. Če so te starši ljubili brez pogojev ali motivov in imeli sami primerno čustveno zrelost, ki so jo dvigovali primerno dvigovanju kompleksnosti življenja, je to dobra popotnica. A na žalost je dandanes tega zelo malo.

Danes je 99 odstotkov ljubezni izpeljane iz besedne zveze »potrebujem te«. In si rečeš: »Potrebujem te je enako kot ljubim te.« Ampak princesa potrebuje viteza, da se reši pred zmajem, kar ne pomeni, da ga ljubi, temveč ga mora ljubiti, ker jo je rešil. Torej, če se podaš v odnos zato, ker nekoga potrebuješ in ga zato ljubiš, ustvariš neučinkovit odnos, ker ne temelji na ljubezni, temveč na potrebi. In če temelji na potrebi, potem je jasno, da se eden počuti odvisnega od drugega. Bolj ko se počutiš odvisnega od nekoga, začneš tisto, od česar si odvisen, sovražiti, saj te spravlja v nemoč. Če pa si nemočen, začneš razvijati sovraštvo. In potem začneš osebo, ki te je rešila iz zmajeve votline ali pred očetom in mamo, čez nekaj let sovražiti. Zakaj? Ker si nemočen pred njo in ker nimaš dovolj visoke čustvene zrelosti, da bi lahko bil samostojen. To osebo potrebuješ, da te uravnoteži, ona pa potrebuje tebe in tako postopoma začneta sovražiti drug drugega. Tak odnos, ki temelji na sovraštvu, razpade, ker je sovraštvo energija za razpadanje, ki omogoča razkroj, ločitev in entropijo. Pri tem pa morate ločevati med sovraštvom in jezo.

Jeza, ljubezen in veselje so kinetične energije, ki dvigujejo urejenost ter omogočajo sintropijo. Sovraštvo, bes, maščevanje, prezir in protest pa so kinetične energije, ki ločujejo in nudijo možnost, da se ločiš od tistega, ki te postavlja v nemočen položaj. Če nočeš samega sebe uničiti, moraš uničiti odnos, ki te postavlja v nemoč.

Bi sploh prišlo do tega, če bi si onadva vzela čas zase in se pogovarjala?

Verjetnost, da stanje ne postane kronično, je tako veliko večja. Pogovor in višanje sposobnosti komunikacije ter urejanje neravnovesja so ključni. Toda pogovor sam po sebi ne zmanjšuje senzorno amnezijo in senzorno odtujenost, kajti to je mogoče le z uporabo AEQ vaj. Vedeti morate, da tudi sámo izvajanje AEQ vaj brez vlaganja časa v pogovor in dvig čustvene učinkovitosti ni dovolj, da se dolgoročno spremeni življenje ter odpravijo določena kronična stanja.

Par bi tako spoznal, da nista združljiva in bi se ločila, lahko pa bi se začela usklajevati, dvigovati vsak svojo čustveno zrelost ter bi ostala skupaj v višje urejeni zvezi. V obeh primerih bi onemogočili ohranitev v globini nedelujoče zveze in tako zmanjšali prenos nereda na otroke ali pa bi dvignili čustveno zrelost in tako na otroke prenesli manj nereda ter več znanja, kako nered urejati kot odrasla oseba.