AEQ ZA STARŠE
AEQ metoda in nosečnost
AEQ metoda to razumljivo razloži in omogoči dojemanje resničnega stanja v ženski in njenega odnosa s partnerjem ter okolico. Tako je mogoče primerno vplivati na odnos do sebe in okolja ter se pripraviti na starševstvo. S tem povečamo možnosti za občutek zadovoljstva, ki bi ga nosečnost morala vsebovati, in dovolj močno povezanost med partnerjema, da bo vzdržala stresni test, ki ga rojstvo otroka vedno povzroči.
AEQ metoda ne ločuje osebe na telo in um, temveč človeka razume kot neločljivo povezano telo, podzavest in zavest. Zato imajo AEQ vaje zdravilen učinek na celoto, saj se zaradi boljše povezanosti bolj zavedano resničnega stanja in spomnimo vzrokov zanj. Bolje ko se zavedamo vzrokov telesnih odzivov v določenih okoliščinah in bolj ko jih razumemo, lažje in jasneje se zavedamo neučinkovitih odzivov in s svojimi čustvi vedno manj otežujemo svoje življenje ali druga.
Neučinkovito izražanje čustev vodi v neučinkovitost urejanja odnosov, kar pripelje do slabega počutja in telesnih ali psihičnih bolečin in težav. To pa ni niti dobro niti primerno stanje za nosečnost, ko stanje matere odločilno vpliva na razvoj otroka in tako določa njegovo življenjsko pot.
Gibanje od otroka do odraslega
Določeni dogodki v otroštvu in mladosti nas zaznamujejo; če so travmatični, jih lahko potlačimo v nezavedno in nato nosimo s sabo kot odvečno prtljago. To je samovarovalno, a nas obenem bremeni.
Te izkušnje privedejo do kronične aktivacije refleksov, ki imajo za posledico tipične gibalne vzorce, ki nas osebnostno sooblikujejo. Gibalni vzorci so prepleteni z vedenjem, to pa je bolj ali manj sprejeto s strani družbe. Ko se prilagajamo, da bi bili sprejeti, dodajamo nove sloje, ki vedenjske odklone rahlo zgladijo. Vse omenjeno gradi našo osebnost, usmerja naše čustvene reakcije in vpliva na zunanjo podobo – držo, gibanje, vedenje, značaj …
Večina dejanskih vzrokov za kronične bolečine in močno aktivirano senzorno motorično amnezijo (SMA) izvira iz različnih dogodkov v otroštvu. Oseba pogosto imitira držo in navade enega od staršev. Mnoge generacije pa so zrasle v prepričanju, da je trdo delo nujno potrebno za napredek ter da sta borba in celo asketizem in odrekanje edini pravi poti do napredka.
Otroci in dihanje
Otroci naj bi dihali pravilno, razen če so bolni ali bolehni. Medtem ko skoraj vsak novorojenček zadiha pravilno, pa le redki skozi zgodnje otroštvo obdržijo naravno dihanje. Večina za pravilno dihanje potrebno mišično koordinacijo izgubi že zgodaj. Ko izgubimo naravno dihanje in razvijemo kronično dihalno neučinkovitost, se spremeni tudi odnos do stresa in odziv nanj. Na stres odreagiramo pretirano, saj zaradi kronične zakrčenosti ne moremo sprostiti mišic, kar vodi v njihovo utrujenost in šibkost. Taka oseba pritisk okolice zaradi šibkosti strukture dojema močneje. To pa sčasoma vodi v psihofizične težave. Razvije se kronična zakrčenost mišic in preobčutljivost na Co2 v krvi.
Otroci so na stres še posebej občutljivi, sploh če je ta nenehen, saj povzroči kaos v nedozorelem respiratornem sistemu ter dovolj velike spremembe dihanja. To je vzrok spremembi osebnosti, smer življenja začne ustrezati zahtevam in navadam okolice. Velik del tega stresa prihaja iz nenehnega tekmovanja, ki je značilnost sodobne družbe. Še preden se novorojenček lahko privadi na telesno uravnavanje v določenem okolju, že pričakujemo, da čim prej odraste in staršem omogoči dovolj visoko učinkovitost, ki jo ti potrebujejo za normalno delovanje.
Zavedanje lastnega telesa ali stik z realnostjo
Skozi svoje telo občutimo svoj notranji in zunanji svet in se skozi telo na oba svetova odzovemo. Skozi učenje AEQ metode spreminjamo te odnose in ustvarjamo močnejši in jasnejši stik z realnostjo telesa.
Na podlagi resničnosti telesnih občutij ima naša identiteta vsebino in strukturo.
Za vsakega od nas je osnovna realnost naše telo. Izguba vpliva telesnih občutkov na delovanje uma in ravnovesja spremeni življenje in ustvari kronično zakrčenost in nepravilno delovanje senzorno motorne povratne zanke. Za človeka v takšnem stanju je značilno, da:
(1) sledi nerealnim ciljem ali pa se oklepa iluzije,
(2) ni prizemljen in ima močan občutek telesne nemoči,
(3) izgubil je upanje in vero.
Verjetno je najboljši način, kako to povedati, takšen, da je oseba, ki je v stiku z realnostjo, prizemljena in ima vero vase, a takšno stanje je dandanes izjemno redko, saj način sodobnega življenja to povezanost onemogoča.
Če bi bil še enkrat otrok, bi …
Branje za močnejše živce: kako poteka samouničevanje z najboljšimi nameni? Podobnost z samouničevanjem v športni rekreaciji ni slučajna.
Že v zgodnjem otroštvu ima nenadzorovan dostop do spleta in vse pogosteje lasten pameten telefon. Pogosto je bolj v podporo odraslim kot odrasli njemu.
Zdravje je osnovna potreba življenja. Zdravje bi moralo biti normalno stanje celote, bolezen pa izjema. Bolezen nastane kadar je kompleksnost delovanja celote nižja od zahtev okolja, iz česar sledi, da bolezen ne more biti osnovno življenjsko stanje, saj se takrat življenje sploh ne bi moglo razviti.
Pri svojem delu pa ugotavljam, da je stanje večine ljudi ravno nasprotno in da je večino v bolezen privedlo samouničevanje z dobrimi nameni. Podlago zanj so razvili že v zgodnjem otroštvu.
Nadzor nad egom
Kdo je ego ? Ego nam omogoča spremembo naše okolice, da zadovolji naše potrebe in želje, ali pa nas na okolico prilagodi.
Življenje je že dolgo in vedno bolj odtujeno od telesa in naravnih zakonov in pravil po katerih mora telo delovati. Zato se soočamo z vedno več ovirami v vedno krajšem časi in je potreba po prisotnosti ega vedno pogostejša – tako ego prevzema glavno vlogo v sistemu telo-podzavest-zavest.
Ego je stanje zavesti, ki nastane ob pojavi ovire in nam omogoča, da jo ali premagamo ali obidemo. Takrat zavest usmerimo v zoženo stanje in spremenimo delovanje uma, da usmerimo delovanje telesa in ustvarimo primerna pritisk in gibanje, ki sta potrebna za ureditev neravnovesja in za povečanje homeostaze – tako zaznamo občutka zadovoljstva in stanja, da smo v redu.
Sam ego ni niti dober niti slab in je nujno potreben za urejanje odnosa do okolja in zagotavljanje potrebnih pogojev za življenje, zadovoljevanje potreb, reševanje težav in izpolnjevanje želja.
Kaj je lastna, naša odgovornost
Človeka je oblikoval skozi boj za obstanek, ki je nastal zaradi pomanjkanja energije, in ne pomanjkanja časa; temu je prilagojeno telo tako po strukturi kot funkciji.
O našem psihofizičnem počutju odločajo življenjski stil, mentalno zdravje in okolje, česar se vsi zavedamo. Za marsikoga pa bo novo spoznanje, da zaradi ponavljajoče se mišične napetosti, nepravilnega dihanja in slabega zavedanja telesa upada kakovost našega življenja.
S pomočjo metode AEQ spoznamo, kako pomembno je to, da znamo razbirati sporočila iz telesa in razumemo škodljive vplive nanj. Naše telo je kot strojna oprema računalnika; ne moremo je nekaznovano spreminjati, pa tudi ne kar mimogrede preveriti, ali ni mogoče kaj narobe in so spremembe strojne opreme že tudi vplivale na programsko.
Sodobna družina
Sodoben način življenja močno vpliva na spremembe odnosov v družini. Celotnega učinka sprememb se ne da opisati. Življenje, kot ga poznamo, bi bilo nemogoče brez avtomobilov, tehnologije in interneta. Te spremembe pa so povzročile izginevanje tradicionalne družine in sobivanja več generacij pod eno streho in skupnim vhodom, ter ustvarila moderno družino – dva starša in otroci, brez dobre povezave s starimi starši. Sodobna družina je vse bolj izolirana enota, odmaknjena od neposrednega vpliva starih staršev, ki bi omogočali otroku spoznavati tradicionalne, naravnejše načine življenja, ki so prilagojeni njihovi telesni strukturi in omogočajo podaljšanje otroštva ter mehkejši prehod iz otroštva v odraslost. Stari starši imajo tudi preživete izkušnje in modrost izhajajočo iz učenja na napakah, ki jih mladi ne morejo imeti. Pogledom otroka so tako dodajali izkušnje in realnejši pogled na čas ter pomen medsebojni odnosov v družini in okolici za normalno življenje. Stari starši so domu dajali mirnost, toplino in varnost.
Potlačenje čustev
Življenje v socialnem okolju, družbena pravila in medsebojni odnosi od odrasle osebe zahtevajo, da ne kaže svojih občutkov vsakič, ko jih začuti v sebi. Skozi odraščanje se naučimo, katera čustva lahko pokažemo in katera ne, koliko jih izrazimo navzven ter kdaj in na kakšen način. Pri tem skozi površinski prečno-progasti mišični sistem, ki je pod nadzorom naše zavesti, sodeluje membrana. Govorimo o samoizražanju. Zadrževanje izražanja čustev poteka tik pod površjem telesa, preden čustvo izrazimo tudi s telesom (čustvena reakcija). Takrat mišice, ki naj bi se aktivirale in omogočile gibanje, ki je potrebno za izražanje čustva, zakrčimo z ukazom, ki ga izda um. Zaviralen ukaz uma pa ne vpliva na druge komponente čustva. Zavedamo se želje po izražanju, smo v dotiku s čustvom, opazujemo svoje misli. Samo dejanje izražanja čustev je tisto, ki je zadržano z mišičnim tonusom. Zadrževanje izražanja čustev tako zahteva trenutno spremembo mišične napetosti v membrani.
Nosečnost in kako nam takrat lahko pomaga AEQ metoda®
Nosečnost povzroči znatne spremembe v telesni drži in gibanju.
V zadnjih mesecih nosečnosti se težišče pomakne naprej. To povzroči močnejšo ukrivljenost spodnjega dela hrbta in nagnjenost medenice naprej. Sprememba težišča nadalje povzroča napetost hrbtnih mišic in meč da se ohrani pokončna drža, ramena se pomaknejo nazaj, glava naprej. Poveča se ukrivljenost hrbtenice ter pritisk na spodnji del nog in sprednji del stopal.
Izvajanje AEQ vaj® bistveno omili in celo odpravi vrsto običajnih nosečniških težav.Sprememba težišča aktivira refleks zelene luči, ki ostaja prisoten tudi, ko nosečnica stoji, sedi ali leži.Somatski gibi omogočajo ohranitev nadzora nad mišicami hrbta in trebuha ter njihovo sprostitev; med počitkom se zmanjša pritisk na hrbtenico in sprostijo prenapete nožne mišice.