Pogosto slišim od strank, da so jim starši govorili, da če ga je spravil na svet, ga lahko tudi z njega. Vzamejo si pravico, da ker so otroka naredili, ga lahko tudi ubijejo, kar pa v otroku ustvari nemoč in strah ter kronično potrebo po rešitelju.

Pri čustveno nezrelih starših, ki ne prepoznajo lastne nemoči v urejevanju okolja, v katerem otrok živi, se pogosto zgodi, da otrok hrepeni po rešitelju in se vede, da je prav očitno, da želi biti rešen. Če ne more biti rešen ali je odklonjeno, da ga oseba ne bo rešila, se počuti močno prestrašeno, žalostno, prizadeto, užaljeno in razočarano. Hrepeni in potrebuje rešitelja, ki ga ni in tako ustvarja potrebo po tem, da bo, ko bo velik on tisti, ki bo reševal druge ter tako preprečil nadaljevanje krivice in bolečine. Začne verjeti v pravljice in v njih išče upanje, da bo prišla dobra vila, dobri duh ali junak, ki ga bo rešil. Zato otrok, ki je v kronični nemoči, tako rad posluša pravljice in zgodbe ter gleda risanke in filme o junakih, ki rešujejo tiste v stiski.