Opozorilni znaki na nepravilno dihanje v sicer zdravem otroku so občutljivost na dihalne okužbe, izginotje čistega zvonkega otroškega glasu in govorne napake. Glas in dihanje sta neločljiva, in sprememba v glasu je vedno povezana s spremembo dihanja. Včasih je rešitev tega problema preprosto sprostiti pritisk na otroka; običajno pa je to veliko bolj zapleteno, a še vedno izvedljivo. Reševanje teh stanj je tudi osnoven namen AEQ dihanja.
Zato veliko otrok razvije nevaren vzorec zadrževanja dihanja. Ko so pod napetostjo, dvignejo ramena in napnejo prsne mišice, da stisnejo ramena in vrat ter zadržijo zrak. Vdih imajo močnejši in bolj izražen kot izdih. Strah jih je sprostitve, saj takrat ne morejo obdržati nadzora nad izražanjem, ki je potreben za ohranitev ravnovesja v družini. Če tega ne opazimo in odpravimo, onemogočimo pravilno dihanje pri otroku, ki bo postopoma postalo kronično in normalno, čeprav nepravilno in za otroka škodljivo.
Brez potrebnih popravkov dihanja in odnosov med staršema bo problem najverjetneje ostal nerešen in se skozi niz nedolžnih obolenj razvil v bolj resne oblike respiratornih bolezni, govornih napak ali nezmožnosti učinkovitega izražanja. Četudi so otroci prilagodljivi, odporni in si hitro opomorejo, jim stres in napačno dihanje močno škodujeta.
Najboljša pomoč otrokom z dihalnimi problemi je, da umaknemo pritiske, zaradi katerih je otrok napet in nepravilno diha. Stalni pogon za dosežki lahko povzroči izrazito škodo dihalom. Zgodnji znaki prihajajočih težav so spremembe v glasu in slabši imunski sistem. Navade, ki bodo ustvarile vzorec nepravilnega dihanja in ošibile dihalne mišice, so zadrževanje zraka, potiskanje ramen navzgor namesto v sproščenem, spuščenem položaju. Dihanje skozi usta, spanje z odprtimi usti, podolgovat obraz, nepravilna rast zob in težave s sluhom so tudi tesno povezane z nepravilnim dihanjem. Če opazimo, da se med govorjenjem ali izdihom otrokov trebuh veča, to pomeni, da je diafragma prešibka, da bi podpirala zračni pritisk, kar bi lahko povzročilo težave.
Zavedati se moramo, da je diafragma prešibka za opravljanje primarne funkcije, ker mora zadrževati močan pritisk v trebušni votlini, ki je posledica neravnovesij v otrokovem okolju. Zaradi mišične odpornosti in visoke sposobnosti regeneracije pri otroku bodo simptomi šibkejših dihalnih mišic zelo pogosto izginili s sprostitvijo zunanjih pritiskov. Pomembno je urejanje odnosa med staršema. Z dviganjem njune čustvene zrelosti otrok lahko sprosti svojo napetost ob komunikaciji, ki ne bo naletela na pretiran odziv. Čustveno zrelejša starša bosta ustvarila stabilnejše okolje za otrokov naravni razvoj.
Otroci s težavami zrastejo v odrasle s še večjimi težavami. Pri učenju dihanja spoznavam razširjenost teh težav pri veliki večini, razlogi zanje pa so skoraj vedno v otroštvu.
Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja
