Naravno dihanje, je dihanje skozi nos. Tako dojenčki za dihanje spontano uporabljajo nos, za prehranjevanje pa usta. Skozi usta niti še ne znajo dihati. Ko se dojenček sreča s prvimi prehladi in zamašenim nosom, se bo še vedno trudil dihati skozi nos. Šele ko je nos popolnoma zamašen in se dojenček prične dušiti, takrat med jokom, ki je posledica stresnega odziva, prične dihati skozi usta. Ko stresni odziv mine oz. se prehlad umiri, bo dojenček ponovno pričel pravilno dihati skozi nos.
Videli smo, da dihanje skozi usta sproži stresni odziv. Posledica je aktivacija simpatičnega živčevja oz. stanja boja ali bega, ki sproži dihanje skozi usta in posledično simpatičnih receptorjev v zgornjih delih pljuč (kjer je sicer manj alveolov za izmenjavo plinov v pljučih). V spodnjem delu pljuč je velika koncentracija parasimpatičnih receptorjev (omogočajo učinkovito izmenjavo plinov v pljučih), ki se aktivirajo z dihanjem skozi nos in pomirijo nemiren um in pospešijo regeneracijo telesa. Pri dojenčkih je dihanje skozi usta možno le v primeru stresa. Ko ta mine, se dihanje ponovno vrne v nosno, saj usta potrebuje za dojenje in prehranjevanje, brez katerega ne bi mogel preživeti.
Od zgodnjega otroštva dalje, smo glede na obseg in pogostost stresa, ki je posledica našega takratnega okolja, odvisni koliko bomo primorani dihati skozi usta. Bolj kot je naše okolje neprimerno za zrel razvoj otroka, več je stresnega odziva in aktivacije simpatičnega živčevja, ki s časoma lahko postane kronično. To pa pomeni, da tudi dihanje postane kronično s kozi usta. S tem se spremeni funkcija dihanja, kar ima za logično posledico spremembo strukture telesa. Lobanjska kost maxila se ne razvije primerno in ostane premajhna. Nosni pretin, ki se razvije do svoje optimalne velikosti, se zato ukrivi, ker se ne more prilegati v premajhno maxilo. Posledično pa krivi nosni protin oteži dihanje skozi nos in sili osebo v nepravilno dihanje skozi usta.
Ker pri dihanju skozi usta poteka izmenjava plinov v zgornjih delih pljuč, so kronično aktivirane tudi pomožne dihalne mišice, ki so sicer primarno namenjene gibanju telesa. Posledica je sprememba drže vratu in ramen, ki bistveno vpliva na ravnovesje hrbtenice in celotnega nevro-muskulatornega sistema. Telo se mora prilagajati spremenjeni strukturi, kar dolgoročno vodi v resne kronične težave in znižanje kvalitete življenja.
Res pa je, da v današnjem času lahko tudi osebe, ki kronično dihajo skozi usta bistveno lažje živijo kot bi včasih. Medicina in napredna tehnologija jim omogoča, da lahko ta svoj primanjkljaj prikrivajo kar dolgo časa. Težave pa zanje nastanejo, ko pride do stres testov, kot je bila npr. epidemija covida. V tem primeru so bili najbolj ogroženi ravno tisti, ki so oz. kronično dihajo skozi usta.
Erik Mlinar, učitelj AEQ dihanja 2. stopnje
