V zadnjih letih se ne zavedamo več svojih primarnih vlog, ki pripadajo določenemu spolu. Kdo smo po sestavi, glede na strukturo, ter kakšna funkcija nam pripada in v čem smo lahko najbolj učinkoviti. Glede na trenutno stanje v katerem živimo, se pravi v izobilju, imamo vse možnost, da pogledamo vase, kdo smo in kako delujemo. Postopoma pogled razširimo in pogledamo kako delujemo v partnerskem odnosu, ter ostalih v katerih se nahajamo.
Ženska in moški imata različno strukturo telesa. Žensko fizično telo ne prenese toliko pritiska iz zunanje okolice, dlje časa. Moška struktura telesa je drugačna in pritiske okolice lahko prenese močneje in dlje časa, z manj negativnimi posledicami kot ženska. Ženska stran telesa je leva stran, srčna in njena funkcija je, da primarno združuje, pomirja in usmerja. Njena primarna polovica možganov po kateri deluje je desna, ki gleda dolgoročno in se zato odloča počasneje, manj eksplozivno, saj lahko bolje vidi in predvideva, kaj to pomeni za rezultate v prihodnosti. Ženska torej, pomirja, združuje, usmerja. Moški je skozi leta razvoja prav tako najbolj učinkovito združil lastno funkcijo s strukturo, v to da ureja okolico, naredi red, ter v trenutkih ko so potrebne hitre odločitve, se lažje pravilnejše odloči.
Vendar na vsako sedanjost vpliva preteklost. Tega se premalo zavedamo, ker s trenutno sedanjostjo, kreiramo prihodnost. Če gre v sedanjosti nekaj hudo narobe, smo iz poti učinkovitosti zašli že v preteklosti. Če se znamo umiriti, z dovolj energije usmeriti pozornost, v trenutno stanje, ga sprejeti brez iluzij, smo sposobni to zaznati. In sprejeti dejstvo, da je potrebna sprememba za drugačno prihodnost. Spremembe pa se nam upirajo, vsem moškim in ženskam.
Pogled v preteklost in zakaj smo danes tukaj kjer smo?
Predvsem v največji meri na današnje stanje družbe vpliva sprememba vloge ženske v sodobnem svetu. Vojna je imela na naših tleh velike posledice, še na današnje stanje v družbi in na naše vedenje. Vojna in njen konec, ki je roko podal hitremu tehnološkemu napredku, je ustvaril stanje v katerem smo se znašli danes. Zmedeni smo vsi, moški in ženske, ne vemo kam si želimo, ne vemo kdo smo, ne znamo ustvariti normalen in spoštljiv odnos do sebe, nismo sposobni dvigniti partnerskega odnosa na višjo raven, ter vzgojiti otroke, da v svet odidejo kot samostojni, samozavestni in odgovorni odrasli.
Ženske so morale v času vojnega in povojnega obdobja prestopiti iz svoje ženske vloge v moško vlogo. Moški so bili v vojni, ženske so ostale doma in morale poskrbeti tako za moška kot za ženska dela. Umirali so jim očetje, možje, sinovi, za kar je mogla ustvariti določeno SMA in SMO, potlačiti določena čustva, da je šla lahko v življenju naprej. Po koncu vojne so domov dobile partnerje, ki so bili ranjeni, fizično, še huje pa psihično. Njihova vloga se ni mogla vrniti nazaj v ženski princip delovanja, vendar so morale močneje ostati v moški vlogi. Daleč v prihodnost niso planirila, saj niso vedeli niti ali bodo naslednji dan preživeli. Ženske so poskušale sprejemati dobre odločitve, med vsemi slabimi ponujenimi. Hčerke so vzgajale v močne ženske, ki zmorejo marsikaj prenesti in se marsičemu odreči. Razvoj tehnologije je odtisnil še svoje pečat. Takrat je bilo potrebno ustvarjati, pomembna je bila materialna vrednost, kar je za tisti čas logično.
Prijeli so za lopate, vse prihodnje generacije in so ustvarjale. Ustvarile so vse obilje, ki ga danes imamo, infrastrukture, šole, vrtci, takrat velike tovarne, katerih je danes vse manj. Nekako držali so skupaj, saj je prišel obdobje, ko sam ne moreš doseči praktično nič. Temu obdobju se reče obdobje suhih krav. Ko celoten narod, skupnost, razmišlja v skupno dobro, planira dolgoročno in ustvarja. Dokler ne pride čas obilja in obdobje debelih krav. Ko stopimo vsak na svojo stran, potegnemo iz vsega, tisto kar je za nas najbolje in poskrbimo zase, tudi na egoistične načine in na račun drugih.
Če so ženske včasih opravljale lažja dela in bile tiste, ki so otroke odpremile v šolo in jih pričakale s kosilom, tega danes skoraj ni več. Za življenje v tem sodobnem svetu potrebujemo veliko delati, več kot bi bilo normalno glede na to kakšen napredek je naredil tehnološk razvoj, ki nam bi moral vse to olajšati. Zato so mame in očetje v službah, vsi pa preveč v moški vlogi, ki planira kratkoročno in se ne zaveda dolgoročnih posledic, takšnega vedenja. Se ne zaveda, ker se niti ne zazna. In ker nas je strah prihodnosti, ker je negotova, delamo še več, samo za to, da bomo varni. S tem pa ustvarjamo kronične bolečine, stanja in odnose. In življenje se ne razlikuje kaj dosti, kot v času vojne, ko so vso energijo usmerjali v to da preživijo.
Tak zgled predajamo naprej in če danes nihče ni zadovoljen s tem, kakšna je sodobna družba, kakšna je mladina, je logičen rezultat enačbe, da je potrebna korenita sprememba v družbi, kar pa dosežemo najprej s spremembo pri sebi.
Ponovno je potrebno vzpostaviti stik s sabo in se zavedati, kako sta povezani struktura in funkcija, ter kater spol je bolj učinkovit v določenih vlogah, kot drugi. Zavednja, kaj pomeni da delujemo s primarno funkcijo glede na svojo strukturo, ter sekundarno funkcijo nasprotnega spola. Da sekundaren ali akuten vpliv moškega vedenja pri ženski (in obratno) še ne povzroča večjih posledic in dolgoročne spremembe strukture, ki potem vpliva na funkcijo.
Pritisk sodobne družbe je velik. Spoznanja, ki ga prinaša ta tematika, jih ne pozna veliko, še manj pa se jih po teh pravilih vede in deluje. Zato je obdobje, ko se zavedaš lastnega načina delovanja in to pričneš spreminjati izredno težko, tudi zato, ker je to obdobje spreminjanja daljše. Navade in notranji vzgibi, ki nas usmerjajo v določen odziv so močni, močno vtisnjeni v našo podzavesti, za kar jih težko najprej prepoznati, kot “napačne” nato pa še spremenit. Hkrati s svojo spremembo, pa je močan vpliv tudi na okolico, predvsem na partnerja, kjer pa je sprejetje in sprememba odvisna tudi od njegove volje.
Ženske proti moškim, oziroma moški proti ženskam. Lahko pa smo zgolj moški in ženske, vsak v zavedanju lasntega telesa svoje strukture in funkcije. S tem poiščemo področja in vloge v katerih smo najbolj učinkoviti, se pravi, da za dobro opravljeno delo porabimo čim manjšo količino energije. S tem se izogibamo kroničnim stanjem, odnosom in bolečinam.
Teja Šinkovec, učiteljica AEQ metode in dihanja srednje stopnje
