Zdravo,

od tega je minilo kar nekaj časa in mislim, da nisem napisal mnenja o seminarju.

Nekaj sem sicer napisal, ko smo pisali o razlikah med 1. in 2. stopnjo AEQ dihanja.

Takrat sem bil še v dvomu tako v sebe, kot tudi do AEQ metode in seminarja v globini iskreno nisem začutil.

Tukaj posredujem svoje mnenje za nazaj, ki je rahlo dodelana verzija iz DN za 2.stopnjo AEQ dihanja.

Po šolanju za AEQ učitelja 1.stopnje sem bil kar precej zmeden glede samega dihanja. Teoretično smo sicer podrobno obravnavali napačne vzorce dihanje in ga primerjali z pravilnim načinom.

Na seminarju smo poslušali in brali o vzrokih  za nastanek kronično nepravilnega dihanja in kako je to vedno povezano s preteklostjo, predvsem z  odnosi v primarni družini od spočetja naprej.

Učili smo se pomembnosti CO2 skozi razlago o Bohrovem efektu.

Veliko smo govorili in brali o funkciji nosu in kako pomembno je osvojiti dominantnost dihanja skozi nos.

Poudarjeno je bilo dihanje s trebušno prepono, lijačno/piramidno dihanje, ki je sestavljeno iz treh delov(vdih-izdih-pavza), ki velja za optimalno dihanje v parasimpatičnem stanju delovanja AŽS.

Dihalne vaje smo uporabljali za znižanje mišičnega tonusa, da bi spremenili obliko trupa da bi s tem lahko dihali bolj pravilno.

Dihalni protokole, ki smo se jih učilili pa so bili namenjeni za dvigovanje ravni CO2 v pljučih in krvi, da bi zvišali raven življenjske energije na višji nivo in se tem izboljšali oksidacijo in tudi regeneracijo utrujenih ali vnetih tkiv.

Tako si omogočimo tudi višek energije, ki je pogoj, če želimo karkoli spreminjati na bolje.

Teoretično mi je postajalo jasneje zakaj kot družba in individumi ne dihamo pravilno, v  praksi pa nikakor nisem znal zares začutiti dihanja s trebušno prepono v spodnji del pljuč.

Pred seminarjem sem imel dihanje zelo plitko in omejeno, ker sem v preteklosti zlorabil telo skozi pretirano uporabo simpatičnega načina delovanja AŽS za katerega je značilno navpično dihanje.

Po seminarju pa sem začel dihati pretirano v spodnji del trupa, v trebušno votlino in sem tako pretirano napihoval in praznil trebuh, v pljuča pa sem pripeljal premalo zraka in zato tudi nisem čutil neke večje spremembe na tem področju.

Po seminarju sem se tudi bolj zavedal vzrokov za svoje težave, vendar kako rešiti svoje notranje konflikte in spremeniti svoje vedenje, da uredim neravnovesja v sebi in okolju pa niso bila niti približno na horizontu.

Razlage in članki so bili natančni, manjkalo mi je pa barv in vibracij v samih člankih in razlagah. Če se trdo izrazim, vse mi je delovalo preveč mehansko in premalo organsko.

Se pa zavedam, da takrat  tudi sam nisem bil pripravljen še na večjo globino in je bil to potreben in pomemben korak v smer globljega razumevanja vzrokov za nepravilno dihanje, da bi z redno prakso in nadaljnjim raziskovanjem prišel do globine, širine in višine pravilnega vdiha in izdiha.

Lep pozdrav,

Karim