Barbara Peterlin, Učiteljica AEQ metode 2. stopnje – Učenje

Učenje AEQ vaj je motorična aktivnost, ki skozi čas poteka preko 4 fazah, ko iz nezavedne nekompetentnosti prehajamo v nezavedno kompetentnost. Pri učenju AEQ vaj z večanjem pozornosti, poenostavitvijo kompleksnosti gibanja in upočasnitvijo izvajanja vaj povečujemo selektivnost giba in sposobnost daljšanja in krajšanja mišic.

Učenje AEQ vaj bom primerjala z učenjem plesa. Ples je kompleksnejše gibanje, ki zahteva vajo. Za učenje plesa nekateri porabijo bistveno več energije, medtem ko imajo nekateri ritem že v sebi.

Kompleksnost plesa je višja od hoje, saj je vzorec in ritem gibanja potrebno prilagoditi glasbi. Če je selektivnost gibanja zaradi povišane mišične napetosti zmanjšana, gibanje ostaja na zavedni kompetenci. V praksi to pomeni, da razumemo in znamo plesne korake, izvedba pa ostaja toga. Plesalčevo telo se ne zlije z glasbo ampak ostaja na zavednem nivoju. Plesalec porabi veliko energije, pozornosti, plesanje ga utruja psihično in fizično, namesto da bi ga sprostilo.

Da plesni koraki iz zavestne kompetentnosti prehajajo v nezavedno kompetentost je potrebno veliko usmerjene pozornosti. Pozornost poveča zmožnost sprejemanja in obdelave podatkov.

Spomnim se nadaljevalnega plesnega tečaja, ki sem se ga udeležila pred leti. Zaradi preutrujenosti nisem imela dovolj pozornosti, ki bi jo namenila v učenje. Preutrujena sem prihajala na ure plesa. Zavestna pozornost je bila kratkotrajna in zmanjšana. Zato je bilo dojemanje zahtevnejših figur zmanjšano. Že znane koreografije sem izvajala brez težav, vedno težje pa je bilo pomnjenje novega. Ker so bili v tečaj vključeni tudi drugi pari, sem se večkrat umaknila in pustila, da je določen del ure minil brez mene.

Kljub temu, da je bil sprva namen učenja novih figur jasen, sem tekom tednov spoznavala, da sem v resnici  le podlegla ideji kolegov in sem plesne vaje zamenjala za sproščanje in druženje. Žal pa ples zahteva veliko zavestne pozornosti in energije. Zaradi čustvene nezrelosti sem dovolila egu, da nadaljujem do konca. V sebi sem čutila vedno večji protest, ki se je odražal na slabšem pomnjenju in velikemu številu napak. Tudi vsakodo, ki začne z rednim izvajanjem AEQ vaj mora razumeti njihov namen. Saj v nasprotnem primeru hitro postane izvedba vaj rutinsko ponavljanje, kar vodi v dolgočasje in izgubo interesa.

Pri učenju plasnih korakov je poenostavitev figure ključna za učenje. Celotna figura, razdeljena na posamezne korake, omogoča hitrejše pomnjenje. Učenje preprostih veščin, ki jih postopno združujemo v kompleksnejše figure, omogoča lažje pomnjenje. Dokler ne obvladamo posameznih korakov ne moremo korake združevati v figure. Dokler ne dojamemo enostavnih gibov jih ne moremo združevati v kompleksnejšo celoto. Zato tudi AEQ vajo učitelj razdeli na posamezne preproste sekvence in tako učencu približa vajo.

Predno ples res dobro naštudiramo je običajno gibanje togo. Saj učenje nove aktivnosti zahteva maksimalno pozornost. Ko smo zbrani na korake ne slišimo ritma glasbe, trup je trd, trda so ramena, roke so nam v napoto. Preveč imamo dela sami s seboj da bi se mogli ujeti v ritmu s soplesalcem.

Ko znamo ples za silo je potrebno dovolj časa, da naučeno utrdimo. Da razumemo in obvladamo. Z ponavljanjem si dajemo možnosti raziskovanja gibanja. Raziskujemo, kako lahkotno izvesti obrat. Kako v ples vnesti eleganco, ki daje plesu čar. Pri plesu ni dovolj le zavestno pomnjenje korakov. Gibanje je potrebno začutiti, ga dojeti s celim telesom. Dober plesalec pleše po ritmu in daje občutek, da je eno z glasbo. Za to pa je potreben čas. Tudi AEQ vaje zahtevajo dovolj časa za maksimalen učinek. To pa je lahkotno gibanje brez bolečin. Napačno je mišljenje, da bo rezultat viden po nekaj ponovitvah. Čeprav iz prakse trdim, da se tudi po nekaj ponovitvah bolečine zmanjšajo.

Če je učenje plesa prehitro, živčno-mišični sistem ne zmore sprocesirati informacij. Ne moremo v ples vnesti mehkobe gibanja. Upočasnitev gibanja omogoča zaznavanje detajlov in posledično učenje. Profesionalni plesalci posamezni detajl giba analizirajo in ponavljajo. Medtem ko plesne šole ponujajo tečaje, ki učijo več plesov v kratkem času. Kvantiteta pred kvaliteto. Glede na povpraševanje se oblikuje ponudba programov. Zato je treba AEQ vaje, če želimo doseči njihov namen, izvajati dovolj počasi, da ozavestimo čim več občutkov, ki prihajajo iz telesa v zavest.

Z preplesavanjem plesa omogočimo več svobode svoji domišljiji. Raziskujemo možnosti znotraj znanega. Preplesavanje daje možnost raziskovanja obsega giba, hitrosti giba, mehkobe, ritma. Tudi v izvedbo AEQ vaje je potrebno skozi čas vnesti kanček raziskovanja. Kako naj vajo izvedem bolj lahkotno, kaj ob vaji čutim?

Zadnji, a ne najmanj pomemben, pa je počitek. Počitek je nujen za dojemanje informacij in njihovo procesiranje. Brez počitka ne zmoremo sprejemati novih informacij. Brez počitka postanemo utrujeni, manj kreativni in produktivni, dejanje izvajamo z egom. Takrat gibanje in miselnost postaneta vedno bolj toga, nefleksibilna, stereotipna. Držimo se znanega kot pijanec plota. Zato je med učenjem vedno potrebno zagotoviti dovolj počitka. Počitek je kot svežina, ki zaveje skozi možgane in jim da novo energijo. Zato pri AEQ vajah vajo izvajamo le toliko časa, dokler zmoremo pozornost fokusirati na izvedbo vaje. Ko se pozornost zmanjša je potrebno vajo prekiniti in si zagotoviti miselno pavzo.

Barbara Peterlin, Učiteljica AEQ metode 2.stopnje

Preberite še: