Ko sem prebrala prvič članek Izzivi modernega čas in aeq metoda, sem bila zmedena. Toliko podatkov, za katere sem vedela, da so resnični, a jih nisem mogla povezati v smiselno celoto. Zato sem članek prebrala večkrat in si podčrtala pomembne povedi.
Najbolj mi je ven skočila ta: »Vsi vemo,da hitrejša vožnja skrajša porabo časa, a močno poveča porabo energije.« Ker tako sem se večkrat počutila v svojem življenju. Počutila sem se učinkovito, a iztrošeno. V vmesnem času sem med vožnjami iskala energijo za naslednji krog, a sem jo imela vsako vožnjo manj. Počasi sem ugašala. Čutila sem, da sem za druge uporabna, a za sebe škodljiva. Kot da samo izvajam določeno dejavnost, brez osebnega prizvoka. Kot da me ni bilo v tistem, kar sem počela. S tovrstnim delovanjem sem v sebi, zdaj to znam imenovati, čutila čedalje večjo entropijo.
Navdušuje me dejstvo, da se to da izboljšati. Da je učenje in uporaba lastne domišljije pot ven iz tega tokokroga. In ker to že počnem, vem, da je v tem delovanju več čutenja samega sebe in posledično več osebnega občutka v tem, kar počnem. In to me navdušuje. Nekje v sredini članka sem dobila »dovoljenje« za to, da si vzamem čas za sebe. Da si vzamem čas za to, kar počnem samo jaz. Da mi pripada tista ura zvečer, ko se uležem na topla tla v kopalnici in se varno povežem s seboj in s tlemi ter iščem najbolj usklajen in mehak gib v sebi ter to povezujem s svojo zavestjo. Včeraj mi je mož rekel, da sem kot mačka, ki išče topla tla,da se pogreje.…
Včasih sem imela ( in še vedno včasih imam) občutek, da je živjenje naporno, težko, da od mene zahteva to, kar jaz ne želim dati. Danes to imenujem neučinkovita uporaba lastne energije. Všeč so mi besede, kot so raziskovanje, domišljija, učenje, … ker imam občutek, da je vse to v meni. Da se rada učim, rada raziskujem, mogoče bi lahko delala več na domišljiji, kar pa je po mojem mnenju povezano s časom, ki mi ga vedno znova primanjkuje. Zato imam občutek, da sem neučinkovita do te mere, kolikor želim biti oz kolikor zmorem biti. Učinkovitost se začne pri lahkotnem, gladkem in učinkovitem gibu. In komaj čakam zvečer, ko se ponovno uležem na topla tla v kopalnici.
Nataša Šlajkovec