Izražanje čustev je proces, ki ga izvajamo s celotnim delom telesa. Bistveno pri tem je delovanje membrane in prečno progastih mišic. Izražanje čustev je GIBANJE.

Še dva izraza je nujno obdelati za razumevanje čustev

Zadrževanje čustev: o zadrževanju čustev govorimo kadar zavestno zadržimo gib. Pri tem naš um poda ukaz mišicam, da se zakrčijo, ker smo presodili, da je tako primerneje. Gib se ne izvede, čustvo se ne izkaže okolici. Vse to zavajamo zavestno in samo za čas, ko je to potrebno. Ko je trenutek mimo se sistem v celoti regenerira (se resetira). Taka akcija ne pušča trajnih posledic

Potlačenje čustev: kadar za neko čustvo ugotovimo, da je splošno ne odobravano za okolico, pa se to večkratno (vsakokratno) zadrževanje iz zavestnega stanja premakne v podzavestno. Tedaj nimamo več vpliva na dogajanje in tako ponavljajoče dogajanje privede do potlačenja čustev. Mišični tonus ostane, zavedamo se ga vedno manj, mišice pa vsakič bolj močno in nezavedno še bolj zategujemo, ker nam je situacija vedno bolj neprijetna. Tako kronično stanje v nas vpliva na izoblikovanje naše osebnosti in karakter. Še več, do tega čustva razvijemo odpor, ga zavijemo v tančico vrline, vse ljudi, ki se z nami ne strinjamo pa smo pripravljeni prezirati. Krasen primer tega je jok pri moških.

Kaj se zgodi v telesu? Podzavestno se dogajata dve stvari, ki vplivata vsaka po svoje na telo, njun učinek pa se najmanj sešteva. Nižati začnemo energijo, ki je potrebna za izražanje signala o tem čustvu. S tem smo znižali vpliv izvora. Na nasprotni strani pa vložimo več energije v mišice, ki poskrbijo, da ostane čustvo varno ujeto. Žal pa morajo tre mišice svoj tonus ohranjati vseskozi. S tem popačijo delovanje telesa, ustvarjajo nepravilna gibanja, otežujejo gibanje in s tem močno vplivajo na naše življenje. Ker je znižana zaznava občutenja je tak človek tudi nezmožen občutenja nasprotnega (prijetnega) čustva in tako s časom in večanjem tonusa postane njegova zaznava nična. Govorimo o otopelosti.

Vsa ta zakrčenja mišic pa še kako vplivajo na naše dihanje. Ker je rezervoar čustev trebuh je logično, da so mišice, ki so najbolj izpostavljene zakrčenju v predelu trebuha in na hrbtu med medenico in prsnim košem. Te onemogočajo človeku dober vdih za katerega je potrebna sprostitev prepone in njen spust v trebušno votlino. Dober vdih pa je priprava na dobro delo. Torej ni dobrega vdiha, tudi delo ne bo dobro opravljeno, rezultat pa bo nezadovoljstvo, to pa je entropija.

Da je ironija še večja se večji del potlačitev čustev zgodi že v zelo ranem otroštvu, ko otrok kot nebogljeno bitje pričenja proces vstopa v okolje. Da ga bo okolje sprejelo je prisiljen se s svojim vedenjem prilagajati, da bo ustrezal.

Tipične potlačitve v tem obdobju se nanašajo na potlačitev joka, s katerim otrok izraža potrebe in svoje želje. Druga taka zadeva, ki je zelo povezana tudi z jokom je odsotnost matere. Za njo in njeno naklonjenost se bori otrok kot zna, z jokom. In če je mama premalo zrela in ne prenaša tega, začne od otroka bežati, namesto da bi mu izkazovala tisto prvinsko ljubezen. Lahko, da jo k temu prisili tudi okolje, ki jo iztrga otroku zaradi dela ali podobno. Vendar to otroka ne zanima. Tem podobne stvari se nam dogajajo skozi celotno obdobje, najbolj pa na nas vplivajo v fazi odraščanja. Prvo so to vplivi domačega okolja potem pa vrtca, šole in širše.

Da je celotna stvar še bolj paradoksna so nam najbolje znane osebe z domačega okolja v kolikor niso razrešile zadev svojega življenja pripravile še dodatni nahrbtnik, v katerem je njihova nepredelana vsebina. S to popotnico stopamo v svet in življenje. Dihamo pa zaradi tega nepravilno, plitvo, vse to pa nas utruja in nam viša entropijo, zaradi katere potem stopamo skozi življenje vedno bolj potrti in nezadovoljni. V kolikor se tega ne zavedamo naš nahrbtnik preteklosti skupaj s tistim kar se je nabralo v našem življenju predamo našim potomcem.

AQE metoda nam omogoča, da zavetno posežemo v dogajanje. Z izvajanjem vaj sproščamo mišične skupine, ki so kronično zategnjene, s tem pa pripravimo pot za dober vdih. Proces omogoča nižanje entropije hkratno in tudi dvojni učinek, vendar se moramo zavedati, da stvari ki so se nabirale leta ne moremo odpraviti z eno vajo in eno ponovitvijo. Vse zahteva svoj čas, našo pozornost in energijo. Pa še nekaj moramo upoštevati, ko se mišice sprostijo iz naših globin na površje pride tisto, kar so te mišice zadrževale.  To pa nikoli ni prijetno in od nas zahteva delo in pozornost, rezultat je zagotovljen, če se temu posvetimo in temu namenimo dovolj časa in energijo.