Energija je povsod okrog nas. Čutimo jo kot toploto in gibanje (oz. delo). Brez energije ni življenja, ni toplote in ni gibanja.
Energijo za svoje življenje dobivamo iz hrane, vode, zraka in svetlobe. V telesu se odvijajo kompleksni kemični procesi, ki ustvarjajo energijo. Le-ta se potem izraža skozi naše gibanje (govor, delo, gibanje, ustvarjanje, razmišljanje ….). Življenjska energija vedno teče v dveh smereh; notri-ven in jo lahko razložimo kot valovanje vsega okrog nas kot tudi znotraj nas: vdih-izdih, delo-počitek, napetost-sprostitev, noč-dan, vzhod-zahod, lačen-sit, jin-jang, vesel-žalosten itd. Ustvarjamo jo ne samo z vnosom hrane v naše telo, kjer se hrana ob kemijskih procesih spreminja v energijo, temveč tudi s čustvovanjem, kjer potencialno energijo spreminjamo v kinetično in s tem urejamo odnose v svoji okolici.
Z obema derivatoma (hrano in čustvi) lahko vplivamo na nivo življenjske energije. Če vnašamo v telo manj hrane kot ga le-ta potrebuje, potem telo ne more ustvariti dovolj življenjske energije za delo/gibanje. Oseba začne varčevati s svojimi močmi in izbira, katera dejanja bo izvedla in katera ne.
Tudi ravnanje s čustvi lahko vpliva na nivo življenjske energije in na splošno počutje ter zdravje osebe. Blokiranje izražanja čustev osebo utrudi, zmanjša pretočnost in pulsiranje ostalih sistemov, kot je npr. dihanje, srčni utrip, …
Največ življenjske energije za delovanje v našem sistemu porabijo mišice in to za delovanje (krčenje) in počivanje (sproščanje). Če je sodobnemu človeku razumljivo in logično, da mišice za delovanje potrebujejo energijo (hrano), mu tisti drugi del, da mišica za sproščanje ravno tako potrebuje določen nivo energije, ni razumljiv/logičen oz. se ga v današnjem svetu večopravilnosti in nenehnega hitenja ne zaveda. Počitku in sproščanju namenja izredno malo časa oziroma se ga že zelo zgodaj v svojem življenju začne izogibati, ker drugače ne more dohajati svojih vrstnikov in biti uspešen (in na ta način zadovoljen in srečen).
Če povzamem: tako za delo (krčenje mišic) kot za počitek (sproščanje mišic) potrebujemo energijo, le da je za delo potrebujemo več, za počitek pa manj. Ko enkrat razumemo to logiko, nam hitro postane jasno, zakaj zvečer težko zaspimo, če gremo na smrt utrujeni spat, ali se zjutraj zbudimo utrujeni, čeprav smo trdno spali celo noč.
Stalno napete mišice izgubijo sposobnost zaznavanja v membrani. Poveča se odtujenost med telesom in zavestjo (SMA, SMO), ego uresničuje svoje zamisli ne glede na telo, mi pa tonemo v vedno večjo stisko, da ne zmoremo in da smo nesposobni ter zopet podoživimo občutke nemoči, ki so nam tako dobro znani iz otroštva.
Opazovati ljudi okrog sebe in videti njihovo izčrpavanje in trošenje energije je z razumevanjem AEQ metode dobilo svoj okvir in razlago. A ko/če jim poskušaš razložit, da tak način življenja prinaša bolečine in bolezni, jih ne gane. »Kaj pa naj« je običajen odgovor; »saj smo vsi na istem«. Ko/če jim poveš, da s svojim načinom življenja uničujejo tudi svoje potomce, ki so šele na začetku življenjske poti, sicer za trenutek umolknejo, a že naslednji trenutek najdejo opravičilo »oh, ne, to ona/on sam/a hoče, to dela z veseljem in ji/mu je všeč«.
Mladostniku je všeč, da hodi na gimnazijo in je 6 do 7 ur v šoli pri pouku in ob tem vsak dan dve uri trenira košarko, ob vikendih pa hodi na tekme po celi Sloveniji, pri tem pa naj bo še uspešen z ocenami, da ne bodo starši obupovali in jadikovali »joj, kaj bo z našim, mogoče je pa gimnazija pretežka za njega« in mu v »imenu ljubezni in skrbi zanj« organizirajo še inštrukcije.
Ali pa osnovnošolka, ki vsak dan hodi na bazen, da 2 uri trenira plavanje. Njena mama pove, da je začela plavati zaradi astme. Da dekle zelo rada hodi in da je cela družina vpeta v njene treninge. Po daljšem »klepetanju« mama pove, da se dekle na plavanju počuti sprejeto, saj jo kolegice in trenerka pohvali za uspehe, ki jih dosega, v šoli pa so ji sošolke nevoščljive, če dobi dobro oceno.
Moja življenjska energija se je z učenjem AEQ metode zelo spremenila. Sproščene mišice, čutenje telesa, povezava med zavestjo in telesom mi odpira neskončno polje možnega delovanja, razmišljanja, ustvarjanja. Všeč mi je ta raznolikost, ki jo spoznavam skozi AEQ metodo; da je življenje valovanje, enkrat gor drugič dol, da so vsa čustva ok in da imajo svoj smisel in namen, da sem včasih vredu in drugič nisem vredu, da ni treba, da ves čas kažem nasmejan in pozitiven obraz in da tudi ni nič narobe, če me boli glava ali si kaj poškodujem. Ker vse to je življenje.
Petra Košmrlj, učiteljica AEQ metode 2. stopnje
