Tadej Paščinski, Učitelj AEQ metode 2. stopnje – Spreminjanje in prevzemanje odgovornosti

Danes se veliko ljudi sprašuje, kaj je smisel življenja in kako v svojem življenju najti bistvo. Odgovor na to ni sprejamanje, oproščanje, odobravanje in početje samo tistiga kar nam prija in odgovarja. Rutinsko življenje in pot našega vedenja ter ustvarjanja z obema stopaloma na strani poznanega in prijetnega je način življenja številnih ljudi v današnjem času. Razlog za to leži predvsem v visoko prilagojenem okolju, ki nam omogoča zadovoljivo življenje, medtem ko delujemo in se gibljemo tako vedenjsko kot tudi čustveno v znanem okolju v katerem je prisoten navidezni red. Takšno življenje nam ne prinaša spontanosti in avtentičnosti temveč nas hitro ujame v zanko otopelosti in neživosti. To ni smisel življenja in nam ne prinaša bistva, ki ga oziroma bi ga morali iskati. Odgovor na to, kako poiskati smisel življenja in začeti izkoriščati svoj »potencial« si lahko pomagamo najti z vprašanjem »Kdo ste in kdo bi lahko bili?«

Če si želimo resnično odgovoriti na to vprašanje je pomembna oziroma potrebna dokaj visoka stopnja samozavedanja in čustvene fleksibilnost, ki pa jo danes med ljudmi močno primanjkuje, saj živijo zelo površinsko, brez domišljije, psihosocialno neurejeno in posledično ne iščejo bistva življenja ter si ne odgovarjajo na vprašanje »Kdo ste in kdo bi lahko bili?« dovolj globoko. To vprašanje nas najprej postavi pred dejstvo našega resničnega stanja, ki pa pogosto ni takšno kot bi si želeli, zato se večino ljudi že na tej točki ustavi in zbeži stran, saj bi se ob spoznavanju dejanskega stanja sebe kot potencialno pomembnega in odgovornega posameznika, morali soočati z neprijetnim, resničnim ter neurejenim. V nasprotnem primeru z raziskovanjem, večanjem zavedanja ter soočanjem z našim trenutnim stanjem in iskanjem odgovora na prvi del vprašanja torej »Kdo smo?«, ne ozremo samo našega stanja v sedanjem trenutku ampak lahko razumemo mrežo dogodkov, odnosov, izkušenj in ostalih pomembnih dejstev, ki so nas oblikovali do trenutka v sedanjosti, so del nas in so v dvosmernem medsebojnem odnosu.

Spoznanja povezana s tem so lahko čustveno zelo neprijetna, saj spoznamo, kdo bi lahko bili, če bi bila ta dejstva drugačna ali pa nebi obstajala. To je točka, kjer prav tako ogromno ljudi odneha in ne prenese teže predvsem močne čustvene obremenitve, ki jo ustvarjajo ta spoznanja. Če prenesemo te pritiske in obremenitve pa to vodi v globje razumevanje in višjo zrelost.

Če se odločimo za naslednji korak in začnemo odgovarjati na drugi del vprašanja torej »Kdo bi lahko bili?«, to vključuje spreminjanje in urejanje našega življenja, ki pa ne predstavlja samo osebo, ki si želi poiskati pomen in bistvo življenja ampak celotno večplastno strukturo njenega »sveta«. To je lahko naporno in neprijetno, saj ob tem lahko tako rekoč umre del naše osebnosti, ki nam je domač, ljub in poznan, a smo spoznali, da nam škoduje pri izpolnjevanju našega bistva.

Vse to je predpogoj za dokončno osvoboditev našega Jaza iz podzavestnih poti, ki so bila tlakovana vsa ta leta nezavednega životarjenja. To osvobajanje lahko vključuje občutke upora, tako notranjega kot zunanjega, a na koncu vedno vodi do pravega bistva. Ob tem osvobajanju, ki si ga lahko predstavljamo kot spoznavanje resnice ob odpiranju pisma, lahko resnično začnemo izkoriščati svoj potencial in dojamemo, da nismo nepomemben posameznik, četudi trenutno nismo visoko na hierarhični lestvici. Višek energije, ki se ob tem ustvarja pa lahko uporabimo za nadaljno napredovanje in urejanje.

Ko sem sam sebe spraševal, kdo sem in kdo bi lahko bil, sem spoznal, da se zaradi čustvene nezrelosti in strahu pred spoznanjem resnice in mojih neučinkovitih vzorcev vedenja in ravnanja, ne počutim prijetno oziroma resnično ob srečevanju in druženju z ljudmi, ki jih ne poznam. Tega sem se izogibal in na enkrat sem imel zelo malo socialnih stikov izven družine.

Ob zavedanju tega, sem spoznal, da je druženje ter povezovanje ljudi zelo pomembno, saj nam ljudje, ki so trenutno v naši bližini kažejo oziroma podajajo povratne informacije o našem vedenju, ki vsebuje vse vrste socialne interakcije. Če zavestno te informacije opazujemo in sprejemamo, lahko dobimo vtis o tem, kako učinkovito je naše izražanje ter komuniciranje, ki pa odseva integriranost našega uma in telesa.Tako si moj zavestni del, moj ego ni dopustil seznaniti z mojo senco, oziroma temačno stranjo sebe, ki jo nosi vsak v sebi in lahko negativno vpliva na naše odločitve, dejanja in odnose.

Kasneje sem se začel ukvarjati z vprašanjem »Kdo bi lahko bil?«, zato sem pogosteje sodeloval v interakcijah z neznanci in se začel vključevati v družbo, ki mi je bila tuja. Med tem sem opazoval moje občutke, ki so bili na začetku neprijetni in stresni, moj govor je bil pogosto neartikuliran in pogosto nisem povedal tistega kar sem si želel. S pozornim opazovanjem reakcij okolice, sem kasneje analiziral, kaj v mojem vedenju ni bilo sad integracije telesa in uma ter zavednega in nezavednega. Na ta način si pomagam razumeti svoje vedenje in si odgovarjati na vprašanje »Kdo sem in kdo bi lahko bil?«, to pa uporabim pri spreminjanju podzavesti in usklajevanju le te z zavestjo. Trenutno sem še daleč od izkoristka moje celotne »Materie Prime«, a si prizadevam doseganje le tega, skupaj z ravnotežjem med zadostno količino kaosa in reda.

Tadej Paščinski, Učitelj AEQ metode 2. stopnje

Preberite še: