Vsako stanje, ki je neurejeno, kaotično, razpadajoče itd., zaradi 2. Zakona termodinamike začne razpadati, ali pa se razkrojevati vedno bolj. Vse dokler ne pride do popolnega razkroja ali uničenja. Tako je vsepovsod v naravi in v vesolju.

Ljudje imamo telo, ki je izjemno dovršeno in nam preko živčno-mišičnega sistema signalizira, kdaj je stanje neurejeno. Ena od osnovnih funkcij naše podzavesti je, da nas varuje in ohranja pri življenju. Vedno, ko pride do nevarnosti v okolici (npr. ko smo pod vodo) nas obvaruje, da se ne bi zadušili. Možgani pošljejo signal v respiratorni sistem, da nam po določenem času primanjkuje kisika in moremo ponovno vdihniti. V telesu oz. pljučih ter trebušni votlini začutimo vse večjo potrebo po vdihu in ta napetost v nas je vedno večja. Če ne pridemo hitro na površje, bomo vdihnili vodo in utonili. Da se to ne zgodi imamo telo, s katerim lahko plavamo in se gibamo na površje. Um in telo sta v tem primeru povezana in delujeta preko senzorno-motorne povratne zanke usklajeno.

Primer v vodi je enostaven. Težave nastanejo, ker zaradi pospešenega tempa življenja, slabih vzgojnih vzorcev ter posledične odtujenosti od telesa. Ta senzorno-motorna amnezija ali odtujenost je vedno razlog za kronična stanja, ki jih čutimo v ali na telesu. Prepogosto ignoriramo opozorila, ki nam jih daje telo. Pogosto niso tako intenzivna ali močna kot v primeru, ko smo pod vodo dolgo časa.

Primer: Telo nas opozarja z rahlo bolečino v desnem kolku na zunanji strani.Rahlo bolečino čutimo zjutraj, ko se zbudimo. A na bolečino po zajtrku že pozabimo, saj že hitimo po opravkih in v službo. Takšno stanje traja nekajčasa. Če ga ignoriramo, bo s časom postala bolečina močnejša, boljintenzivna, ali pa se bo celo preselila po nogi navzdol. Morda tudi v predelkriža ali pa kam drugam. Vedno bolj nas bo onemogočala in nam oteževalaživljenje.

Dihanje se v takem primeru pospeši, spanje postane krajše ali panemirno. Iz dneva v dan postajamo bolj utrujeni, tečni in manj sposobni zadelo. Podzavest misli preusmerja vedno bolj v telo, da bi nas zaščitila.

Sporoča nam, da naj nekaj uredimo čim prej. Če ukrepamo, ko je bolečina še znosna, je običajen postopek, da obiščemo lekarno in kupimo tablete ali pa gremo na masažo ali določeno obliko terapije. Če je bolečina premočna, pa smo primorani poiskati zdravniško pomoč. V tem primeru lahko dobimo protibolečinsko inekcijo. V obeh primerih se stanje začasno uredi. To je podobno, kot če bi v primeru utapljanja, ki sem ga opisoval prej, zgolj začasno vdihnili kisik skozi dihalko ali pa kisikovo bombo. Toda kmalu se bo enaka zahteva telesa po kisiku ponovila.

V primeru bolečine je tako, da če ne bomo začeli reševati vzrokov za nastalo težavo se le-ta ne bo uredila sama od sebe. Samo slabše bo, ker se zaradi entropijskega zakona stanje samo poslabšuje. Najprej je treba začeti zavestno preko telesa in zaznavati, kje je treba najprej urediti težavo. Gibati se bomo morali bolj naravno in v skladu s časom. To v praksi pomeni več počitka, zmanjšati stres, dogodke, tempo življenja. Izvajanje AEQ vaj® je v tem primeru najbolj smiselna rešitev za začetek odkrivanja neurejenosti znotraj telesa. Kljub izvajanju vaj pa je treba imeti bolečino kot učitelja, ki nas usmerja in vodi k boljšemu razumevanju sebe.

Če bolečine ne poslušamo, jo predolgo časa ignoriramo ali pa poskušamo premagati (npr. pretiravanje s športom, fitnesom, protibolečinskimi tabletami) se bo senzorno-motorna odtujenost zgolj povečala in čez čas bo stanje tako nevzdržno, da lahko pride do popolnih kolapsov v funkciji in posledično strukturi telesa. Primeri takšnih stanj so potem kronična stanja (protruzije in hernije diskov, kalcinacije, migrene in glavoboli, izgorelosti, astma, slabokrvnost, razne kronične bolezni “nepojasnjenih” vzrokov itd.), lahko pa tudi nenadne nesreče v obliki akutnih stanj, ki sledijo (strgane križne vezi, razni zlomi, infarkt ali možganska kap, razne odpovedi notranjih organov). V svojem primeru sem v preteklosti prevečkrat ignoriral svoje telo. Predvsem, ko sem še treniral odbojko. Kasneje tudi, ko sem se preveč ukvarjal z dvigovanjem uteži oz. s funkcionalno vadbo. Sicer sem med športom in treniranjem tudi nekoliko napredoval v smislu telesne odpornosti ter okrepil imunski sistem, vendar zgolj na kratek rok. Entropija se je zaradi neravnovesja v mojem življenju začela poznati v okolici. Trpela je partnerka, nato otroka, trpeli so odnosi s starši, prijatelji in tudi delo je bilo pogosto zapostavljeno.

Poškodbe oz. slabo počutje pa je vendarle v mojem primeru rezultiralo tudi v tem, da sem šel raziskovat na tem področju naprej. Najprej skozi kineziološka dognanja, zdaj pa me je pot pripeljala do somatike oz. AEQ metode®. Zdaj zato še bolj cenim pomen bolečine, ki jo razumem drugače in jo ne poskušam več zlorabljati, ignorirati in premagati. No vsaj boljše je, ni še tako kot bi si želel. A sem uspel v ravnovesje postaviti svoj trening, delo in družino napram eno leto nazaj.

Poletje oz. počitnice so bile dober pokazatelj, da sem kljub napredku, ki sem ga do spomladi napravil skozi redno prakso in učenje AEQ metode® ter obiskovanja psihoterapij pri Janezu Logarju še vedno premalo čustveno zrel, da bi ohranjal novo ravnovesje. Od nekje sredine avgusta sem začel spet bolj redno izvajati AEQ vaje® in se hkrati učiti ter raziskovati različna področja, ki jih obravnava metoda in tudi druge panoge. Ugotovil sem namreč, da je ravno redno in sprotno učenje ter postopno spoznavanje novih znanj tisto, ki me tudi sicer ohranja v ravnovesju in imam zato manj želje po odvisnostih in umiku od realnosti. Za naslednje poletje pa sem odnesel kar nekaj koristnih ugotovitev. Zato bom na podlagi letošnjega poletja in počitnic lahko naslednje leto poskušal drugače.

Niko Akrap, učitelj AEQ metode 1. stopnje