Ko sem pomislil na ples, me je prevzel val tesnobe in sramu. Bilo me je strah začeti, saj sem se zavedal, da bom v središču pozornosti, izpostavljen pogledom drugih ljudi. Poleg tega sem se zavedal, da je ples nekaj, kar zahteva gibalno in čustveno inteligenco, ki sta bili pri meni, kot kolesarju, na nizki ravni. Da sem lahko presegel bolečino in napor ter dosegal cilje na kolesu, sem odrezal telo od uma. Še posebej izrazita ločenost pa je (bila) od pasu navzdol ter zavestjo.

AEQ® metoda mi je pomagala premagati svoje strahove in spremeniti svoj odnos do neuspeha. Neuspeh ne obstaja, če se iz napak nekaj naučim. To sem imel vedno v mislih, in zavedanje, da lahko dosežem veliko več, če si vzamem dovolj časa in vložim ustrezno energijo, pozornost in znanje.

Preprosto rečeno, v življenju ne doživljamo neuspehov, ampak ustvarjamo rezultate, na katerih se učimo in spreminjamo na bolje. Če sem na primer večkrat zaporedoma poskušal zaplesati korak in ga nisem uspel izvesti pravilno, to ni bil neuspeh. Ustvarjal sem rezultate.

Občutek neuspeha je prihajal iz primerjanja z drugimi, ki so korak izvedli brez napak. Vendar sem moral sprejeti, da sem izvedbo koraka opravil glede na svojo trenutno gibalno inteligenco in sposobnosti (seveda so tukaj tudi vzorci iz otroštva, kjer je bil neuspeh redna praksa). Dosegel sem merljiv rezultat. Lahko bi prenehal plesati ali pa sem poskusil znova.

Tudi če sem poskusil sto-krat, nisem bil neuspešen. Dosegel sem sto rezultatov. Pomembno je, da se pri plesu učim, opazujem in iščem načine, kako plesati bolje, natančneje in pravilneje.

Zgrešen korak je neuspeh le, če se iz njega ne naučim ničesar in verjamem, da bo več ponovitev prineslo boljši rezultat.

Moram razmišljati v okviru načela: Vaja dela mojstra.

Toda sama vaja brez opazovanja in zavestnih sprememb izvedbe ne bo privedla do večje uspešnosti. Zato sem moral dopolniti to načelo z zavestno vadbo.

Zavestna vaja dela mojstra.

 Če sem želel doseči več uspeha pri plesu, sem moral premagati svoj strah in se soočiti z izzivi. To je pomenilo, da sem se moral vsakič znova spodbuditi, da stopim na plesni parket, ne glede na občutek nelagodja, ki me je preplavljal.

Vsak plesni korak je bil priložnost za rast in razvoj. Začel sem opazovati in analizirati svoje gibe, se zavedati telesne drže, občutkov in energije, ki sem jo vnašal v ples. Sčasoma sem začel prepoznavati vzorce, ki so me omejevali, kot so napetost v telesu ali negativna samopodoba, in začel zmanjševati, ter spreminjati vzorce ki so bili neprimerni ali mi celo škodili.

Z zavestnim pristopom k plesu sem spoznal, da je napredek postopen in da je vsak dosežek pomemben, ne glede na to, kako majhen se morda zdi. Vsaka uspešno izvedena plesna figura ali boljša tehnična izvedba koraka je bil korak naprej v mojem osebnem razvoju.

Vendar pa obiskovati tečaj ni bilo samo po sebi dovolj. Ker nismo imeli dovolj časa (90min ne teden), je šlo zame vse veliko prehitro. Temeljitega učenja praktično ni, vse na hitro (ah, saj je dobro, bomo že). Zaradi tega bi moral vlagati veliko več energije in pozornosti, česar pa nisem imel. Zato sem veliko vadil doma, v miru, kjer sem si vzel čas, analiziral, opazoval, bil sem radoveden, kreativen. Pravilno izveden korak, in potem kombinacija korakov, ter na koncu celotna koreografija, mi je dala prijetne občutke. Bil sem bolj učinkovit, gibi (bolj) mehki in (bolj) lahkotni. Začel sem uživati v plesu.

Podobno je tudi pri AEQ ® vajah. Če je rezultat AEQ® vaje še naprej nezadovoljiv in giba ne izvedemo brez bolečine oziroma tako, kot ste si ga zamislili, poskušamo odkriti, katera prepričanja nas omejujejo.

AEQ® vaje so zelo učinkovit način, kako sami najdemo odgovore. Učimo se na pravilno ali napačno izvedenih gibih. Prav danes sem delal vajo hoje 2 in po večratni ponovitvi in opazovanju začutil, da napenjam trebušne mišice na strani kjer za to ni potrebe, oziroma, bi mišice morale biti podaljšane. Zavestno sem naslednjo ponovitev naredil drugače in gibanje je postalo lepše, mehkejše, prijetnejše in bolj usklajeno. Napredoval sem in dvignil kompleksnost gibanja.

Pomembno je, da vaje izvajamo s pozornostjo, radovednostjo in z zanimanjem, saj bo tako njihov učinek prijetno presenetljiv. Usmerjena pozornost je ključna pri učenju in razumevanju, zato si za izvedbo vaje vzamemo dovolj časa, takrat ko smo energijsko boljši.

AEQ® vaje imajo pomembno vlogo pri nadzorovanju misli, občutkov in gibov. Za dosego izboljšav je potrebno sprejeti trenutno stanje, raziskovati, se učiti in biti vztrajen.

Potrebno je tudi razumeti, da usmerjena pozornost in redno izvajanje AEQ® vaj omogočata zmanjšanje porabe energije pri izvajanju gibanja. To pripomore k zmanjšanju entropije v telesu in izboljšanju kvalitete življenja. Vendar pa se v sodobnem svetu pogosto srečujemo s pomanjkanjem časa in večopravilnostjo, kar vodi v povečanje porabe energije in zmanjšanje pozornosti.

Za dosego želenih izboljšav je pomembno najti pravo ravnotežje med obremenitvami, zahtevami in potrebami. Hiperpovezan svet, kjer pričakujemo takojšnjo zadovoljitev vseh želja, nas vodi v težave. Pomembno je razvijati potrpljenje, vztrajnost in osredotočenost na dolgoročne cilje ter se ne preveč hitro preusmerjati na nekaj novega.

Vaje AEQ® nam omogočajo, da bolje spoznamo sebe, prepoznamo neizražena čustva in razumemo, kako preteklost vpliva na naše sedanjost. Z občutki in odzivi, ki jih doživljamo med vajami, lahko identificiramo področja, kjer se skrivajo nevrotični odzivi, ter jih postopoma spreminjamo. To nam omogoča tudi sprostitev mišične napetosti in izboljšanje telesnega počutja.

Na koncu naj omenim, da je učenje skozi AEQ® vaje enakovredno vsakemu pravemu učenju. S tem ko se sprejemamo, raziskujemo, se učimo in vztrajamo, lahko dosežemo izboljšave v svojem življenju. AEQ® vaje nam ponujajo pot, da postanemo bolj zavedni, bolj osredotočeni in bolj povezani s svojim telesom ter s tem izboljšamo svoje počutje in kvaliteto življenja.

Jani Brajkovič, učenec AEQ metode®3. stopnje