Z AEQ metodo se ukvarjam že kar nekaj let. Vsa moja napredovanja delim na socialnih omrežjih, ker sem ponosna na te dosežke. Včasih sem dobila kakšen komentar, ja saj to greš samo tja, pa dobiš certifikat, kot pri mnogih drugih seminarjih. Zabolelo je. Danes pa dojemam, kako težko se je ukvarjat sam s sabo na nivoju telesa in podzavesti.  Zato razumem kako je ljudem težko, ker zaradi senzorno motorne odtujitve, nikoli niso vedeli kaj vse je normalno v življenju. Ker ne vejo, ne razumejo, ne čutijo, da delujejo proti sebi, pa se jim zdi to povsem običajno, da tako pač je, tako pač mora biti. Tudi, ko človek dojame, razbije nekaj senzorno motornih iluzij, da mogoče pa ni vse tako, kot mu je običajno, mora biti človek res v k***, da nadaljuje s tem raziskovanjem.

Tudi sama sem bila tam, zato je zame še toliko večji uspeh zaključit seminar AEQ dihanja 2.stopnje. To je next level vsega znanja in povezovanja telesa, zavesti in podzavesti.

Zakaj je to tako težko?

Moj učitelj Aleš Ernst je nedaleč nazaj dobro razložil, v cinični obliki, kako danes ljudje v večini funkcioniramo: »Čustva so nezaželena in potratna, zato neučinkovita in kdor se je tega naučil v otroštvu (beri = jih je globoko potlačil v telo z zakrčitvijo mišic) mu je v odrasli dobi, v teh časih lažje, je bolj uspešen. » A na račun česa?  Na račun kroničnih stanj in neravnovesji, ki se kažejo v vedno večji kronični utrujenosti, izčrpanosti ali celo izgorelosti, v slabih odnosih v družini, v neravnovesju s partnerjem in težavnimi otroci, vedno hujših pritiskih v službi.

Vse to pripisujemo današnji moderni družbi, ne zavedamo pa se:

Lastne nezmožnosti sprostitve in lastne svobodne volje, ki nam daje možnost urejanja stvari in odnosov. A se ne sliši lepo, naše svobodne volje, naše sposobnosti? Ker nam je to poznano, pritisnemo še malo bolj, še bolj se potrudimo (v mojem primeru zlorabim še eno duhovno prakso več) še več volje vložimo in gremo še en krog po spirali navzdol, v še večja neravnovesja z istimi vzorci delovanja, ki smo jih poznali do sedaj, ki tako niso delovala. Dokler nas sesutje lastnega telesa in odnosov ne potisne tako nizko, da ni druge izbire, kot začeti od začetka. Kje pa je to ? Pri telesu. Kako naj bi človek to vedel, če nam nikoli nihče tega ni povedal. In tudi ko se začnemo o tem izobraževati, ker gre to razumevanje tako počasi in je boleče, bi najrajše to prekinili.

Lastne krivde in odgovornosti. Ne samo delovanja telesa, tudi delovanja naše podzavesti. To nam je nekaj tako tujega, da nas drži v nezmožnosti napravit bilo kakšno spremembo na boljše, kljub močni želji. Dokler nas sesutje lastnega telesa in odnosov ne potisne tako nizko, da ni druge izbire, kot začeti od začetka. Kje pa je to ? Pri telesu.

Brez zelo natančnega poznavanja svoje preteklosti, ne moremo v sedanjosti opustit to kar spada v preteklost, da lahko drugače delujemo v sedanjosti, se drugače odločamo, zato, da izberemo boljšo prihodnost kot bi jo imeli po tradiciji, ki nam jo narekuje naša podzavest.

Tudi na mojo življenjsko zgodbo enostavno ni bilo druge rešitve, kot slediti vsem fizikalnim zakonom, ki jih uči AEQ metoda. Ko enkrat veš toliko, da se zavedaš kako moje neravnovesje, podzavest  vpliva na potomce, ni bilo druge izbire. To je bil moj glavni motiv. Čeprav sem se počutila vedno slabše.

AEQ metoda nam daje zrelostni izpit kako prenesti vedno močnejša čustva. Ker čutimo s telesom, dobimo odgovor zakaj se ukvarjamo s telesom. Brez, da pridemo do dovolj močnih čustvenih izkušenj in pri tem ohranimo zavestni nadzor nad dogajanjem, vse dobro razumemo, brez tega ni napredka, spremembe na boljše.

Pomen izobraževanja na 3.stopnji je dobil še toliko večji smisel s seminarjem AEQ dihanja 2.stopnje. Ta mi je dal novo razumevanje zakaj si dopustiti še močnejša čustva. Ko pride do močnejših čustvenih izkušenj, imam še več razumevanja za dogajanje. Hitreje prepoznam podzavest in njeno skrito delovanje.

Jasneje mi je koliko ogromno življenjske energije moja podzavest preusmerja stran od zavesti, da v možgane ne pride dovolj potencialne energije, da bi se lahko spremenila struktura nevronske mreže v zavesti. Brez tega ni spremembe funkcije. Ker je zame običajno delati v principu užitka in ko prihaja do vedno močnejših seveda  neprijetnih občutkov do moje zavesti, sem še vedno pobegnila. A edina pot ven je občutiti vse kar je potlačeno, kljub temu, da je zelo neprijetno in sila boleče. S spremembo funkcije pride do spremembe in s tem do sprostitve. Ta ni samoumevna in ti ne pripada. Moraš si jo zaslužit, z poimenovanjem krivde, prevzemanjem odgovornosti in konkretnim urejanjem odnosov. Do sedaj mi ni bilo jasno zakaj je potrebno to bolečino občutit v tako močni obliki. Sploh danes, ko je na voljo toliko tehnik in principov, ki učijo dosti lažjih a neučinkovitih načinov. Odgovor je spoznanje.

Preboj je bil v razumevanju čustvene zrelosti, ki vso dogajanje v mojem življenju postavi na mesto. Moja čustvena zrelost ni bila niti približno na nivoju kompleksnosti mojega življenja, zato je bilo enostavno živeti v iluziji in delovati po principu užitka. Vendar brez poznavanja principa realnosti in dejstva, da enostavno moram dopustiti dvig potencialne energije v možgane, ni spoznanja, ni spremembe na boljše. Sama sem že kar dosti razumela ampak kako to dejansko zgleda v praksi, v življenju, pa ne. Spoznanja so se kar vrstila.

Kot mnogi drugi ljudje sem zase govorila, da je moje življenje lepo. Samo bolj malo je bilo lepih dni. Tudi pri strankah opažam, da je to zelo težko razumet.  Ta koncept pozitivizma je zelo močno usidran v nas in ko razlagam teorijo še nekako razumejo, ko pa dejansko pride do močnih čustev, pa je zelo težko sedet s tem in bit dovolj čustveno zrel, da razumejo kaj se jim dogaja in da ohranijo zavesten nadzor nad dogajanjem. Ljudem je dosti bolj enostavno hodit okrog problema, kot pa dejansko it skozi. Ko postane prehudo, rajše pobegnejo z zaključkom, takšna/ takšen sem.

Jasneje mi postaja lažna intuicija in zaznavam jo hitreje. Lažna intuicija pomeni, da telo sporoča nekaj kar je za nas zelo pomembno, a podzavest to cenzurira, obdela in v zavest pošlje tako obdelane podatke, ki ustrezajo podzavestnim vzorcem in delovanju, ne pa dejanskemu in realnemu stanju. Če nismo v stiku s telesom, seveda tega ne prepoznavamo.

Jasneje mi je razlika med uporabo in zlorabo, ljudi, odnosov, situacij, stvari, živali. Tudi če je ta podzavestna, ne zmanjša njen vpliv in moje odgovornosti. Vedno bolj ko sem v stiku s telesom, vedno bolj vem kdaj kaj uporabljam, kdaj pa kaj zlorabljam. Nekdo niti ne ve in ne zazna razlike. Je pa to dojemanje life changing.

Jasneje mi je pojem reševalke v meni. To je pojem, ki me spremlja celo življenje. Mislila sem, da me delo reševalke osrečuje in da je to moje poslanstvo. Še ena iluzija, ki me je postavila na trda tla, ko sem ugotovila koliko moje življenjske energije me to stane. Če sem reševalka, potem je logično, da sem tudi storilka in žrtev, Ti dve vlogi pa je moja podzavest do zdaj dobro cenzurirarala in pošiljala v zavest popačena dojemanja mojega delovanja.

Na podlagi teh novih dojemanj sledi v naslednjih mesecih postavljanje novih temeljev. Vsak novi temelj bo postavljen na podlagi mojih spoznanj: kako moja čustva 2.stopnje vplivajo na okolico in dogajanja, kaj vse so povzročila in še povzročajo.

Sabina Musar, Učiteljica AEQ dihanja 2.stopnje