Mnenje o AEQ dihanju® 2. stopnje, Karim Al Saleh

Pred seminarjem sem čutil velik nemir v sebi, ta nemir mi je povzročil višek energije, ki se mi je izrazil skozi vnetje očesa na levi strani. Dalo mi je vedeti, da mi podzavest nekaj sporoča in da se je potrebno ustaviti ter se predati in pustiti pasti v depresijo, to sem tudi storil.

Od jutra do večera sem poizkusil počivati, ležati in zelo na mehko se gibati, pretegovati in sproščati, ter v mirovanju analizirati svoje misli, občutke, čustva.

Postopoma sem začel dobivati uvide v to, kaj vse so možni vzroki za vnetje očesa in hkrati sem se začel zavedati, kaj vse bom lahko spoznal na seminarju(kot bi prejemal update iz*nadzavesti*) in takrat mi je kapnilo, da sem pripravljen in da si želim izvedeti več glede na vprašanja, ki sem jih do takrat imel in tudi utemeljiti svoje odgovore katere sem čutil, da postajajo vse bolj resnični.

Prvi dan seminarja sem se počutil zelo ranljivo in zaprto v sebe, saj sem čutil pritisk zunanjega okolja na sebe, hkrati pa nisem imel dovolj moči, da bi se postavil za sebe in se izražal kot bi si znotraj sebe želel.

Že v prvem dnevu je bilo nekaj ‘aha’ momentov, ki mi je pomagalo vse bolj razumeti vnetje levega očesa in vlogo podzavestne nemoči in žalosti, ki sem jo pridobil v svojem otroštvu.

Velika sprememba na zavestni ravni se je zgodila z razširitvijo pojmov iz senzorne-motorne amnezije, ki je precej širok pojem v bolj globoke ravni kot so senzorno-motorna odtujitev in senzorno-motorna iluzija.

Druga večja sprememba, ki sem jo začutil na seminarju je ta, da se je prestavila odgovornost iz preteklosti v sedanjost. Kar ne pomeni, da se preteklost zanika, temveč obratno, da se razumevanje preteklosti še dodatno poglobljeno posvetimo in z večjim razumevanjem preteklosti spoznamo in ugotovimo zakaj smo mi danes tako kot smo, čeprav nam to pogosto ni všeč.

Če drugače utemeljim zgornji odstavek je tako, da je potrebno poiskati krivca in s tem spoznati in si priznati iluzijo v kateri smo živeli v preteklosti, s tem sami sebi priznati laž, ki nam je pogosto bila že v zibelko dana in skozi prehodno akutno bolečino/entropijo se počasi premikati proti dolgoročni sintropiji/rasti/razvoju/užitku. V nasprotnem pa ostanemo v iluziji in živimo v laži, ki sicer kratkoročno lahko prinese umetne užitke, a takšni užitki dolgoročno vodijo v vedno močnejšo entropijo/kronične bolečine/kronične bolezni/kronično depresijo.

Seveda brez zmanjševanje senzorno motorne amnezije in odtujenosti pa vse to ni mogoče, saj z kronično zakrčenim in odtujenim telesom od samega bistva ni mogoče spoznati laži in s tem počasi prehajati v resnico in s tem v višjo čustveno zrelosti in učinkovitost tako na telesnem, podzavestnem in zavestnem nivoju.

Če želimo zmanjšati senzorno motorno amnezijo/odtujenost in iluzijo je pa potrebno redno, kreativno, spontano, občasno igrivo in radovedno raziskovati AEQ dihalne vaje 2.stopnje, saj te omogočajo ureditev zgoraj opisanih stanj.

Vodenje vaj in stopnjevanje kompleksnosti gibov in vaj se mi je zdela zelo čustveno zrela s strani Aleša. Vsaka puzla je tako didaktično kot praktično imela natančno svoje mesto, da se je postopoma zgradila celotna slika(kar se tiče čustvene zrelosti in učinkovitosti trenutno seveda še na zavestni ravni) a pregovor pravi majhni koraki-dolga senca.

Kar čutim po seminarju je to, da sem dobil veliko odgovornost pri temu, da ne gledam zgolj na to kdo je meni delal krivico, ali da se drugače izrazim; da ne ostanem pri kazanju s prstom na storilca, temveč storilcem dam vedeti kar čutim in kar si zaslužijo, še bolj pomembno pa opazovati kje sem bil in kje sem še vedno jaz tisti storilec, ki ponavlja čustveno ne zrele in ne učinkovite podzavestne vzorce in prenaša trpljenje tradicije naprej na svoje okolje.

Nato pa sprejemati bolj zrele in bolj učinkovite odločitve in zavestno dovolj dolgo izvajati potrebna dejanja, da postopoma spremenim podzavestne vzorce in s tem spletem bolj učinkovito fascialno mrežo, kar pomeni, da se spremenim celostno in dolgoročno (zavest-podzavest-telo).

Do seminarja mi je bilo na telesni in zavestni ravni že veliko bolj jasno vse skupaj in do neke mere tudi na podzavestni ravni, vendar na podzavestni ravni je bilo to zgolj na ravni gibalne inteligence, dodana zelo pomembna vrednota seminarja je bila dvig čustvene zrelosti in učinkovitosti na podzavestni ravni, ki mi je trenutno osmislila celostno razumevanje some, seveda se zavedam, da je plasti za raziskat še veliko in s tem izboljšati resolucijo življenjskega smisla. Kot je bilo veliko govora, da se v globini vedno odpre nova širina in tako v neskončnost…

Vesel sem, da sva se uspela pogovoriti z učiteljem Alešem. Hvala ti Aleš, da si mi z zgledom pokazal kako naj se tudi sam soočam s podobnimi izkušnjami v svojem življenju, ko bi tudi sam delal krivico drugim ter jih spravljal v nemoč , da prevzamem odgovornost za svoja dejanja in to uredimi tako kot je treba : čustveno zrelo in učinkovito.

Po najinem pogovoru, se je začutilo kako se je energija v prostoru sprostila in smo se lahko kot celotna skupina na seminarju veliko globlje začutili in povezali.

S seminarjem sem zelo zadovoljen, hkrati pa tudi vesel in ponosen na sebe, da sem se za njega odločil in ga opravil, čeprav je bil na meni v tem tednu zelo močan pritisk iz vseh strani.

Zavedam se, da bo seminar na mene kratkoročno vplival entropično(princip realnosti), dolgoročno pa sintropično(pricnip užitka), iskreno se manj veselim dela-več pa sadov, ki po dobro opravljenem delu zasluženo pridejo na vrsto. :))

Seminar bi priporočil vsem učiteljem AEQ dihanja 1. , vreden je vsakega evra, saj se takšna izkušnja sploh ne more ali se pa zelo težko oceni objektivno in je pomembno seminar subjektivno začutiti in menim, da bi po izkušnji seminarja imeli vsi podobno mnenje po njem.

Hvala Aleš in sošolci za zlata vredno izkušnjo!


Karim Al Saleh, Učitelj AEQ dihanja 2.stopnjei 

Preberite še: