Seminar AEQ® dihanja 2. stopnje, je name pustil močan vtis. Pričakoval sem da bo seminar zahteven. Kakšen mesec nazaj sva na AEQ® delavnici z Blažem Jurečičem (AEQ® metoda 3.stopnja 4/5) govorila, kaj lahko pričakujeva. Šele tedaj me je prvič stisnilo v želodcu, porajali so se dvomi, čes da, mogoče bo pa to preveč zame.

Prvi dan seminarja, sem že med vožnjo do Brežic čutil tesnobo, strah me je bilo. Zdaj razumem da je bil to strah pred resnico, strah, da bom izvedel stvari, ki jih bom težko sprejel.

Prvih deset minut seminarja je bilo najtežje, ko je Aleš razlagal kaj se bomo učili, tesnoba, dvom in strah so postali še močnejši.

Pravzaprav so bili strah, dvom in tesnoba prisotni skozi cel seminar, vseh 5 dni. Zavestno sem si želel biti na seminarju, se učiti, dvigovati čusveno zrelost, podzavest pa se je upirala.

To da sem poznal že večino soudeležencev je pripomoglo k temu da mi je bilo lažje. Hitro smo se povezali, delili smo si izkušnje, eden drugemo smo stali ob strani. Ko imaš ob sebi učitelja, prijatelje, katerim lahko zaupaš tudi najbolj potlačene skrivnosti, občutke, izkušnje, se res lahko odpreš.

Kar mi je zelo všeč pri AEQ® seminarjih, je dejstvo, da seminar poteka drugače kot katerokoli drugo izobraževanje. Teorijo se ne uči iz učbenika, Aleš veliko večino teorije obrazloži skozi dogodke ki jih je sam doživel, dogodke njegovih strank, ali znane primere iz sveta.

Tako lažje razumemo in dojamemo teorijo AEQ® metode in AEQ® dihanja.

Na seminarju AEQ® dihanja smo šli še bolj v globino in širino, snov je bila kompleksna, nikoli pa težka za razumeti ali nerazumljiva. Če pogledam nazaj, smo imeli 5 dni AEQ® psihoterapije. Bilo je zelo neprijetno, spoznavati, dojemati, kako veliko SMI sem moral ustvariti, da sem dojemal svoje življenje kot normalno, ker, lahko bi bilo slabše. Počasi sem potem začel dojemati kako drugačno življenje imam v resnici, odnos sam do sebe, odnos do žene in otrok, odnosi s starši in okolico. Vse to je ena velika iluzija. In ko ti Aleš odpre oči, pove resnico, je neprijetno. Zelo neprijetno, ampak s časom začneš dojemati kje sploh si. Ker če ne veš kje si, potem tudi ne moreš vedeti kam greš in predvsem kako boš tam prišel. Sam počasi dojemam nekatere stvari, povezujem dogodke in jih poskušam interpretirati skozi AEQ® mišljenje. V pomoč so mi tudi prijatelji, tisti ki so bili z mano na AEQ® seminarju dihanja 2. Ker so pred in nad mano, se lahko od njih učim. Zelo sem bil vesel ko sem med vožnjo na in iz seminarja pogovarjal z Lidijo (učiteljica 3. stopnje AEQ® metode) in me je nenehno popravljala, spraševala, kako se izražam. Mislim eno, povem drugo. Tega se sedaj že bolj zavedam in poskušam to izboljšati.

AEQ® dihalne vaje so bile velik zalogaj zame. Po seminarju AEQ® dihanja 1 in 60-dnevnem programu dihanja, sem opazil velik napredek. Mislil sem, da sem že kar dober, da obvladam. Amak na vsakem seminarju gre Aleš bolj v globino, širino. Vsakič se mi iluzija o tem kako v redu sem podre in me Aleš postavi na bolj realna tla.

Kot podmornica, v okolju kjer je zunanji pritisk velik, zakrčim membrano, mišice se zakrčijo, srčni utrip se poviša. Dihalni moduli so mi predstavljali velik izziv. Napeto telo, neenakomerno dihanje, dihalna prepona ki se je nenadzarovano vibrirala, posledično hiter dvih ravni Co2, vse to me je jezilo. Pri stoječih vajah sem tudi opažal zakrčenost mišic, nesproščenost, hitro in

močno bitje srca. Večkrat sem se zalotil, da sem se nagibal v levo stran, več teže je bilo na levi nogi. Večkrat sem tudi občutil šibenje nog.

Z zaključkom tega teksta sem namenoma počakal do zadnjega dneva. Hotel sem opazovati dogajanje v družini in okolici po seminarju. Sam pri sebi nisem (še) padel v depresijo, seminar me ni sesul toliko kot sem mogoče pričakoval. Vsak dan sem na kolesu veliko razmišljal o sebi, družini, življenju, o temu kar sem slišal na seminarju. Na kolesu veliko lažje povežem stvari in pridem do spoznanj. Ko sem razmišljal o sovraštvu v družini, niti nisem bil zelo presenečen. Glede na pretekle dogodke, je vse smiselno. Bolj me je prizadelo, ko sem Aleša hotel povabiti na večerjo in je vse skupaj izpadlo zelo klavrno. Ko zavest hoče, podzavest pa ne, izpade povabilo vsiljeno, neavtentično.

Včeraj sem bil na Dirki po Sloveniji, kot navijač. Za razliko od prejšnjih let ko sem pasivno gledal kako so kolesarji vozili mimo mene, je bilo včeraj drugače. Ko je mimo pripeljala skupina kolesarjev z Domnom Novakom (Domen je moj dober prijatelj), je iz mene prišel prav poseben glas, močan, glasen. Kocine po celem telesu so se mi postavile pokonci. To je bilo presenečenje, prav ponosen sem bil nase.

Ko sem videl trpeti kolesarje na zaključnem vzponu, sem si rekel, shit to sem bil jaz, jaz sem enako ali še bolj zlorabljal in uničeval svoje telo, samega sebe. Sedaj vidim ta šport v drugačni luči kot leto nazaj. Eni uporabljajo šport v svojo korist, drugo smo ga zlorabljali.

Druga stvar kar sem opazil, je da sem ob poslušanju posnetkov seminarja, lahko prvič v življenju nasploh, poslušal sebe. Pred tem se nisem nikoli hotel poslušati ali gledati na televiziji. Verjetno zaradi mišljenja o sebi, ničverden, nepomemben.

Pri ženi se je po seminarju bolečina vratu okrepila, praktično ni mogla premikati glave levo- desno. V ponedeljek je bila na AEQ® aktivni terapiji, hkrati je pa tudi na programu za zgornjo polovico telesa.

Očitno je prišel čas, ko bo tudi ona začela spreminjati sebe in čustveno zoreti, saj je moja sprememba že dovolj velika, da to opazi in mi hoče slediti. Posledično bo to tudi vplivalo na najine otroke, da ne bodo imeli “tradicionalnega”, življenja, da bodo manj preživljali in bolj živeli. Kot oče treh otrok, ne želim in nočem, da moji otroci živijo tako, kot sem sam živel prvih 36 let življenja, čeprav sem jih vodil po isti poti, kot so starši vodili mene.

Janez Brajkovič, Učitelj AEQ dihanja 2. stopnje