Pendikulacija

Za AEQ metodo® je značilna pendikulacija, s katero si povrnemo občutek za nadzor nad mišicami in izboljšamo določen gibalni vzorec.

Pendikulacija je aktivni pristop do reševanja izgube nadzora nad mišicami, napravimo jo v treh fazah.

Prva faza: počasen gib v kontrakcijo

Ob počasnem gibu z občutkom napnemo mišice agoniste do te mere, da gib zavestno občutimo. S tem vzpostavimo nadzor nad tistimi mišicami, ki jih ne moremo nadzorovati zaradi senzorno motorne amnezije. Pazimo, da napenjanje ni premočno. Opazujemo občutke ob premikanju. Zdaj je čas za drugo, najpomembnejše dejanje pendikulacije.

Druga faza: sproščanje in podaljševanje

Zavestno in počasi sproščamo mišice, ki smo jih v prvi fazi napeli, in jih podaljšujemo; to naredimo kar se da počasi. Pozorno spremljamo občutke in se jih trudimo nadzorovati, obenem ta nadzor ovrednotimo, da bomo lahko pri naslednji vaji pendikulacije presodili napredek. Če je pri kontroli prisotna senzorno motorna amnezija, bo prišlo do praznega meglenega občutka, do tresenja ali preskokov, celo do občutka pretirane težavnosti. To so stanja, ki so primerna za začetek učenja. Začnemo zaznavati napačen gibalni vzorec. Gib začnemo izvajati zavedno. Bolj ko drugo fazo izvajamo počasi in bolj ko lahko usmerimo svojo zavest v to fazo, več gibanja opazimo, več napak popravimo in več se naučimo. Nadvse pomembno je, da izvedemo gib v celoti zavestno ter da na koncu ne ‘pademo iz giba’. Na začetku je to nekoliko teže, sčasoma pa nadzor korenito izboljšamo, ob tem pa se vedno bolj pretanjeno razvija tudi občutenje. Z boljšim občutkom dobimo boljšo kontrolo, le z njeno pomočjo bomo odpravili senzorno motorno amnezijo.

Tretja faza: popolna sprostitev

Za nekaj sekund sprostimo vse telo, kot da bi bili v prijetni kopeli ali na peščeni plaži, kjer se predajamo toplemu soncu po dolgi zimi. Tako zavestnemu delu v možganih omogočamo, da kar najbolje obdeluje vse nove podatke. Hkrati lahko tudi občutimo novo stanje pendikuliranih delov telesa. Običajno se ti že po nekaj pravilno izvedenih vajah prikažejo v drugačni – večji, toplejši, sproščeni, bolj živi obliki. Z umom pregledamo telo in se sprostimo povsod, kjer smo napeti, kot kadar preverimo stanje v stanovanju, preden gremo na dopust.

Če pendikulacijo primerjamo z raztezanjem (streching), opazimo, da je raztezanje pasivno, kajti ko mišico, ki je podzavestno napeta, želimo raztegniti, se sproži raztezalni refleks (stretch reflex). To lahko povzroči bolečino ali pa gib ni prijeten niti ni zavestno nadzorovan ter nima nobene učne vrednosti. Zaradi bolečine ga je težko in neprijetno izvajati, njegova izvedba pa preide v avtomatizirano ponavljanje z vedno večjimi nepravilnostmi.

Za razliko od raztezanja pa s pravilno izvedeno pendikulacijo spremenimo senzorno motorno stanje in dosežemo nadzor, možgani se naučijo drugače in učinkoviteje občutiti in nadzorovati gibalne vzorce. Bolje občutimo razliko med pravilnimi in napačno izvedenimi gibi ter dobimo izvrstno diagnostično orodje za vzroke težav in bolečin pri gibanju. Naučimo se lažje in dlje obdržati pozornost pri gibanju. S tem izboljšamo stvarnost ter povečamo željo po gibanju, kar je pomembno, da bi ostali svobodni in neodvisni upravljavci našega telesa in življenja tudi še v starosti.

 

Nasvet za še boljšo izvedbo

Bodite še posebej pozorni na povezanost odločitve za premik določenega dela telesa in občutek kontrakcije ali sproščanja mišic (premika), ki bi morale sodelovati, kot tudi mišic, ki v gibu ne bi smele sodelovati. Opazujte, ali obstajajo nesorazmerja in nelogičnosti v občutku teže giba ali pomankanja občutka giba v glavi ter reakcije telesa na vaše odločitve. Najlažje je to primerjati z načinom vzpenjanja po stopnicah nadstropje više, tako kot ste navajeni ali pa tako, da štejete, koliko stopnic prehodite med vzpenjanjem. Po primerjavi boste opazili popolnoma drugačen občutek gibanja in spomin za podrobnosti vzpenjanja nadstropje višje. Ta občutek je najprimernejši za izvedbo somatske vaje ter razmeroma hitro odpravi čutno gibalno amnezijo.

Preberite še:

Za AEQ metodo® je značilna pendikulacija, s katero si povrnemo občutek za nadzor nad mišicami in izboljšamo določen gibalni vzorec.

Pendikulacija je aktivni pristop do reševanja izgube nadzora nad mišicami, napravimo jo v treh fazah. 

Prva faza: počasen gib v kontrakcijo

Ob počasnem gibu z občutkom napnemo mišice agoniste do te mere, da gib zavestno občutimo. S tem vzpostavimo nadzor nad tistimi mišicami, ki jih ne morem nadzorovati zaradi senzorno motorne amnezije. Pazimo, da napenjanje ni premočno. Opazujemo občutke ob premikanju. Zdaj je čas za drugo, najpomembnejše dejanje pendikulacije. 

Druga faza: sproščanje in podaljševanje