Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine
Woman gets rid of pain and remove the problem . Sends a paper abstract airplane with the word Pain.

Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. 

Čutno motorična amnezija in primanjkovanje časa prisilita ljudi, da svojo pozornost usmerijo v prihodnost ali preteklost.

Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas. Le vztrajno, zavestno, pozorno in radovedno raziskovanje in iskanje lažjega načina izvajanja giba in učinkovito izražanje čustev bolečino odpravi in spremeni mišljenje. Poveča se zavesten nadzor in učinkovitost; pravilneje začnemo uporabljati lastno energijo in čas.

Spremembe v načinu življenja, ki so prišle z moderno dobo, so nastale predvsem zaradi izuma parnega stroja in kasnejših s tem povezanih izumov. Z industrijsko revolucijo je razviti del planeta čedalje lažje spreminjal energijo lesa in fosilnih goriv v gibanje in bil tako manj odvisen od energije, ki jo je za opravljanje dela črpal iz hrane.

Continue Reading Boriti se proti bolečini prinese le še več bolečine

Ko se pojavi neznana bolečina

Razlog za boleč gib je premajhna urejenost, nadzorovanost in slaba občutenost, na kar vse nas telo opozori. Ob tem pa lahko začnemo razumeti, kako napačen odnos do bolečine imamo. Glavna posledica zmanjševanja pomena učenja in tudi časa, ki ga v življenju namenimo učenju ter raziskovanju, je zmanjševanje sposobnosti daljšanja mišic. S tem se pospešeno zmanjšuje usklajenost krajšanja in daljšanja mišic, ko te izvajajo določen gib. Tako postopoma pride do povečane neurejenosti gibanja, dela in s tem življenja.Neurejenost vodi v neučinkovitost in čedalje močneje vpliva na naše počutje in sposobnosti. Na kaj nas bolečina opozarja

Continue Reading Ko se pojavi neznana bolečina

Svojstva bolečine in kronične bolečine

Akutna bolečina nas opozori na poškodbo ali bolezen s pošiljanjem signala v možgane. Včasih poškodba vpliva tako na naša telesna tkiva kot na nevrone v našem sistemu bolečine, vključno s tistimi v naših možganih in hrbtenjači, ter s tem povzroči nevropatsko bolečino. Pojavi se zaradi delovanja nevronov, ki sestavljajo neke vrste zemljevide za bolečino v naših možganih. Točno določena območja v naših možganih za obdelavo informacij predstavljajo zunanje površine našega telesa, imenujejo pa se možganski zemljevidi. Ko se med aktivno vadbo dotaknemo dela telesa, se aktivira točno določen del možganskega zemljevida, ki predstavlja tisti del telesa. Ti zemljevidi površinskih delov našega telesa so organizirani topografsko, kar pomeni, da so sosednja območja telesa na splošno tudi drug ob drugem na zemljevidu. Ko se nevroni v naših zemljevidih bolečine poškodujejo, neprestano sprožajo lažne alarme in nas vodijo v prepričanje, da je težava v našem telesu, v resnici pa je njen vzrok predvsem v možganih. Telo se je že zdavnaj pozdravilo, sistem bolečine pa je še vedno aktiviran. Akutna bolečina je dobila posmrtno življenje – postala je kronična bolečina.

Continue Reading Svojstva bolečine in kronične bolečine

Kronična bolečina pripisana zobu časa

Ljudje kronične bolečine pripisujejo zobu časa in se izgovarjajo na staranje. A AEQ metoda®, metoda nežnih zavestnih gibov, tega pojma ne priznava, in na delavnicah razložim, kako učitelji AEQ metode® gibalne bolečine povezujemo s tako imenovano senzorno motorno amnezijo. Poglaviten razlog kroničnih bolečin je postopno slabšanje občutenja telesa, to pa je posledice večjih in manjših poškodb, stresa, skrbi, škodljivih vedenjskih vzorcev in napačnih prepričanj, ki nas omejujejo v lahkotnejšem delovanju in bivanju.

Continue Reading Kronična bolečina pripisana zobu časa

AEQ metoda® in gibanje

Gibe, ki jih nenehno izvajamo in posledično postanejo nezavedni in avtomatični, moramo redno opazovati in korigirati. Kot tudi gibe, ki jih opravljamo aktivno – pri športu in rekreaciji ali opravljanju službenega dela (za tekočim trakom, več ur dolgo sedenje ob računalniku, dolga vožnja …) -, te zahtevajo več naše energije in pozornosti. Redno zavestno preverjanje gibanja je izjemno pomembno za ohranjanje učinkovitosti in za njeno povečanje. Tako zavedanje gibanja kot njegovo kontroliranje omogočata eleganco in lahkoto ter manj napora. Če je napora manj, je gibanja več – govorimo o racionalnosti ali pravilu manj za več. Vložek energije je manjši, učinek večji. Najpomembnejše pa je da nam takšno gibanje nudi več užitka, ter ga zato raje izvajamo.

Continue Reading AEQ metoda® in gibanje

Gibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Od rojstva naprej se učimo usklajene porazdelitve dela mišic med gibanjem. Ta usklajenost je evolucijsko pogojena. Ob rojstvu je vsakomur dodeljen določen potencial in otrok se ob gibanju nenehno uči kakovostnega nadzora nad mišicami in napreduje v okviru zmožnosti. Ker je njegova mišična moč še nerazvita, izkorišča druge danosti, kot je mišična usklajenost, s katero doseže želeni cilj. Boljša koordinacija večjega števila mišic nam omogoči večjo učinkovitost, kar občutimo kot prijetno. Nasprotno pa manj učinkovito gibanje, ki je posledica slabše koordinacije, občutimo kot neprijetno, in če traja dlje, postane boleče. Če opazujemo otroka, je očitno, da se ta pri učenju novih gibov ravna po načelu prijetnega. Če je gibanje neprijetno, želi ali spremeniti ali prekiniti to dejavnost. Ker pa prijeten občutek temelji na učinkovitosti, se potrudi, da razmeroma hitro usvoji usklajenost mišic za določen gib. Zato je otroško gibanje lahkotno, igrivo in že na pogled prijetno, kar pri odraslih vidimo redko.

Continue Reading Gibanje v središču telesa mora biti učinkovito

Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pomislite, kako bi hodili, če bi nas v levo stopalo pičila čebela. Bi obe nogi obremenjevali enakomerno ali pa bi morda levo nogo »pazili« in temu primerno bolj obremenili desno?

Poškodba vedno vpliva na ustaljene vzorce premikanja: da bi se izognili bolečini, gibe prilagodimo, saj ne želimo obremenjevati razbolelih predelov telesa. Po angleško temu pravimo favoring an injured area. To vodi v slabo držo, posledica pa je izguba svobode gibanja, oziroma, z drugimi besedami, pospešeno staranje. Na tej točki se lahko odločimo vztrajati v prilagojenem – napačnem – gibanju ali začeti z vadbo in vztrajati kljub bolečini. Toda tudi vsaka vadba ne bo prinesla olajšanja.

Continue Reading Naučimo se spremeniti svoje vzorce gibanja

Pendikulacija

Za AEQ metodo® je značilna pendikulacija, s katero si povrnemo občutek za nadzor nad mišicami in izboljšamo določen gibalni vzorec.

Pendikulacija je aktivni pristop do reševanja izgube nadzora nad mišicami, napravimo jo v treh fazah.

Prva faza: počasen gib v kontrakcijo

Ob počasnem gibu z občutkom napnemo mišice agoniste do te mere, da gib zavestno občutimo. S tem vzpostavimo nadzor nad tistimi mišicami, ki jih ne morem nadzorovati zaradi senzorno motorne amnezije. Pazimo, da napenjanje ni premočno. Opazujemo občutke ob premikanju. Zdaj je čas za drugo, najpomembnejše dejanje pendikulacije.

Continue Reading Pendikulacija

Senzorno-motorna amnezija

Kadar nam preide v navado – postane nehotena reakcija -, to pomeni, da smo izgubili zavestni nadzor nad določenim gibom ali vrsto gibanja in zavedno ter čutno zaznavanje tega istega giba ali gibanja. Takemu stanju pravimo senzorno-motorna ali čutno-gibalna amnezija in je pri človeku vsesplošno prisoten pojav, ki nastane kot  posledica dolgoročne izpostavljenosti stresnim dejavnikom predvsem pomanjkanju časa in prevelikem pritisku ter odgovornosti. Neprestana izpostavljenost ponavljajočim stresnim dražljajem povzroči izgubo zavestnega nadzora nad večjimi sklopi mišičja v telesu. Pogosto do največje izgube nadzora pride pri mišičju osrednjega dela telesa, med medenico in prsnim košem.

Continue Reading Senzorno-motorna amnezija