Ali ste medtem ko sedite in v rokah držite knjigo, osredotočeni na besedilo? Če razmišljate o nečem drugem, so vaše misli prijetne, neprijetne ali nevtralne? In kako zadovoljni ste ta trenutek?
Psihologa iz Harvarda Matthew Killingsworth in Daniel Gilbert sta na iPhonu uporabila aplikacijo z imenom ”izmerite svojo srečo.” Na tisoče ljudi sta vprašala podobna vprašanja. V različnih delih dneva je aplikacija opozarjala uporabnike, da se odzovejo na vprašanja glede aktivnosti, v kateri so udeleženi, kaj se dogaja v njihovih mislih in kako srečni so.
Na podlagi povratnih informacij sta psihologa ugotovila, da več kot pol dneva razmišljamo o drugih stvareh, kot pa o tem, kar dejansko počnemo. To je veljalo ne glede na vrsto aktivnosti. Spolni odnos, pogovor ali pa vadba so aktivnosti, ki povzročajo najmanj beganja misli, ampak tudi te imajo vsaj 30 odstotno beganje misli. Zaključek se ponuja sam od sebe: ”Človeški um je begajoč um.” Nobena živalska vrsta ne ravna tako, pač pa je v celoti osredotočena na trenutno dogajanje. Ta sposobnost in moč sporazumevanja skozi govor in pisavo nam omogoča načrtovati in sanjariti – ampak to je lasnost, ki pride s ceno povečanega stresa. To lepo oriše misel Marka Twaina: “I’ve had a lot of worries in my life, most of which never happened.”
Raziskava beganja misli pokaže tudi, da kadar ljudje ne razmišljajo o tem, kar počnejo, niso tako zadovoljni, kot takrat, kadar o tem razmišljajo. Gilbert in Killingsworth sta opazila: begajoč um je nesrečen um. V to stanje še posebej vodi negativno beganje misli (imeti negativne misli ali pa željo, da si nekje drugje) vodijo k žalosti, kar niti ni presenetljivo.
Osebe z najvišjim stopnjami beganja misli imajo tudi kronične mišične tonuse ne glede na to, koliko stresa je trenutno v njihovem življenju. Beganje misli so običajno razvili že v otroštvu kot odgovor na čustvene stiske, ki jih niso znali predelati, hkrati pa presežkov čustev niso mogli predati materi.
Zato je pri takih osebnostih pomembno prepoznati negativen vpliv beganja misli, ki ga sodobno življenje še potencira. Pomembna je tudi razlaga, kako učenje vaj AEQ omogoča dvig urejenosti in usmerjenosti misli. Zanje je pomembno, da znajo pri sebi opaziti, da imajo pomisleke o sedanji situaciji in da bi raje bili nekje drugje. Ta pomisel naredi neskončen konflikt, ki jih dela nesrečne. Ta vrsta begajočega uma je antiteza zavestnega stanja. Kot je rekel Jon Kabat-Zinn, ustanovitelj svetovnega programa MBSR, ”Ko opustimo željo po tem, da se v tem trenutku zgodi nekaj drugega, naredimo velik korak proti temu, da se lahko srečamo s tem, kar je tukaj in zdaj.« In to omogoča sprejemanje, ki vodi v spreminjanje in v napredek.
Deljenje vaše pozornosti zaradi večopravilnosti je vir stresa, četudi se tega ne zavedate. Naše misli v sodobnem svetu običajno begajo večino časa, in čeprav nekatere vrste beganja znajo biti tudi kreativne, je nujno, da se to beganje naučimo nadzirati. Še posebno kadar so misli temačne in se vrtijo okoli preteklosti. Kajti to povečuje verjetnost, da smo nesrečni, kar poveča izločanje stresnih hormonov. Negativno beganje misli lahko postane vir stalnih sporov z okolico.
Beganje misli običajno povečuje stanje strahu in vpliva na tonus mišic trebuha in prepon ter na splošno aktivira mišice refleksa rdeče luči.
