Delitev med telesnim in energetskim, ki jo v AEQ metodi® imenujemo senzorno-motorična amnezija, ni mogoče odpraviti samo z znanjem o telesnih procesih ter soodvisnostih uma in telesa. Znanje je površinski fenomen in pripada območju zavesti. Za pravilno delovanje celote moramo čutiti tok energije ter občutiti telesne občutke in čustva. Šele to spremeni razumevanje v dojemanje. Tako kot moramo teorijo dopolniti in doumeti skozi prakso, ker šele takrat znanje postane uporabno. A da človek svoje občutke dvigne na površje, mora zmanjšati podzavestno zakrčenost membrane. To je veliko lažje reči, kot storiti, saj se je togost membrane v otroštvu ustvarila ravno zato, da bi se preprečilo to izražanje. Takšna oseba ni pripravljena na to, da življenje prevzame nadzor nad egom. Preveč jo je strah posledic, natančneje, občutka nemoči, ki se razvije, ko preda moč in nadzor telesu.
Da se lahko odreče nadzoru, mora človek upati in verovati vase. Upanja pa ravno pri močnih zakrčenostih najbolj primanjkuje. Edino kar nam ob odsotnosti upanja ostane, je nadzor zavesti nad celoto. Zaradi povrnitve vere vase je tudi zelo pomembno, da vaje izvajate natančno po navodilih. Le tako boste občutili in razumeli, kako napačno je vaše stanje in ga spremenili. Čeprav to ne bo šlo brez upora ega in obilice slepilnih manevrov, ki se jih bo posluževal, da bi vas odvrnil od spremembe.
Vse pomembne stvari in dosežki v življenju zahtevajo potrpljenje in vztrajnost: odnosi, znanstvena odkritja, učenje, branje knjige … Vse to zahteva svoj čas in ponavljanje, kar je za mnoge preveč dolgočasno. Večina ljudi ne doseže zadanih ciljev in želja, ker ne zdržijo privlačnosti novega, vznemirjujočega in drugačnega. Enostavno nimajo dovolj zavedanja in osredotočenosti za pravo učenje ter prehitro spreminjajo potrebe. Sodoben svet pa to omogoča in spodbuja.
Vaje AEQ imajo tukaj ključno vlogo, saj nam kažejo, kakšni smo do sebe, kaj delamo in kaj počnemo prav ali narobe, kot tudi to, da lahko ob primero usmerjeni pozornosti to dojamemo in spremenimo. Enako kot v življenju.
Ne gre za to, da skozi vaje in življenje izrazimo preteklost, temveč da dojemamo, kje preteklost vpliva na naše obnašanje in reakcije v sedanjosti. Odnos do izvedbe giba, občutki, ki jih zaznamo med vajami AEQ, so občutki v sedanjosti, ki pa običajno niso realno povezani z vajo (saj se nam med vajo ne dogaja v sedanjosti nič takega, da bi lahko imeli na vajo čustveno reakcijo) in tako lažje odkrijemo področja, kjer preteklost in neizražena čustva ustvarjajo nevrotične odzive v sedanjosti. Proučevanje teh odzivov skozi vaje nam omogoča, da jih prepoznamo tudi v vsakdanjem življenju, le tako jih spreminjamo, s tem pa tudi mišično napetost.
Če želite zmanjšati notranjo razdeljenost vam priporočam udeležbo v programu.
