Pomen logike besed »lahko in v redu« razumem v dovoljenju samemu sebi, če izrekamo samemu sebi, da nam ustrezajo čustva, da se počutimo udobno v situaciji v kateri se nahajamo.

Razumem kot trenutek miru, sreče ki jo vsi iščemo od prihoda na svet do odhoda s tega sveta.

Kaj lahko in kaj je v redu si določamo sami, vendar tega ne vemo, ker nam od rojstva dalje to določajo starši. Če nam določajo kaj je v redu in kaj lahko tako, da je v nasprotju z nami, v nasprotju s tistim kar je v nas kot občutek da je lahko in v redu,  pride do konfliktov v nas samih oziroma do konfliktov z okolico.

Sama opazujem svoj položaj pri otrocih, ko je moje lahko in v redu v nasprotju z njimi. In namesto da bi jim dovolila da prepoznajo svoje občutke, ker me je strah da je njihovo v redu narobe, vsiljujem svoje. Sprostiti se in doumeti, da je njihov v redu njihov in da se lahko moj v redu giblje samo okoli njihovega v redu in se prilagodi, je ključ do tega da dosežem prijeten odnos, mir in ta občutek sreče med nami.

Razmišljam o svoji preteklosti in obremenjenosti pasivno agresivnega vpliva svojih staršev na mene, zakaj? Ker je njihov lahko in v redu izhajal iz tega da sta pred in po vojni otrok. Letniki rojstva 1935 in 1946 imajo popolnoma drugačen občutek, pogled na kaj lahko in kaj je v redu. Medtem ko je v času mojega rojstva ta lahko in v redu bil postavljen na popolnoma drugih temeljih življenja, kjer je bila okolica bolj varna in hrane dovolj.

Strah mojih staršev da je moj v redu napačen in da mi ne bo omogočil preživetja je bil razlog, da so mi vsilili svoj lahko in v redu, ki je bil zelo omejen in so me iz varnosti držali v tej zlati kletki.

Da bi se pomirila z okolico sem z dvignjenim notranjim tlakom odraščala s konfliktom v sami sebi in s kronično zakrčenostjo določenih mišičnih sklopov, ki so privedle do kroničnega stanja.

Z AEQ metodo sem vzporedno z odpravljanjem kronične zakrčenosti začutila svoj lahko in v redu, razumela zakaj je v konfliktu z nastavljenim lahko in v redu in kar je zelo zelo pomembno, začutila lahko in v redu vsakega posameznega otroka, ter mu, vsaj upam da mu,  danes dovolim da je njegov v redu, res v redu zanj, da ne vsilim svojega.