Klavir sem začela igrati v najstniški dobi. Z igranjem glasbila sem se bolj pričela zavedati sebe in svojega smisla.  Takrat me je zanimalo vse v zvezi z umetnostjo. Končala sem Srednjo glasbeno in baletno šolo v Mariboru, obiskovala dramski studio in veliko hodila na koncerte in v gledališče. Vendar so me v glasbeno šolo starši vpisali več let prepozno, tako nisem mogla postati koncertna pianistka.

Odločila sem se za študij solopetja, vendar sem tudi s tem pričela, ko zame za pridobivanje institucionalne izobrazbe ni bilo več časa za miren, postopen razvoj. Tekom študija so na plan privrele mnoge nepotrebne frustracije, ki so imele zametke že v otroštvu. Občutek manjvrednosti, nedoseganje pričakovanj, občutek, da nisem dovolj tega in onega… Ukalupljanje, zlasti pa prezgodnje obremenjevanje telesa s pretežkimi zahtevami je pustilo posledice, odvzelo originalnost in elastičnost glasu ter osebno sproščenost in kreativnost.

Čeprav sem danes akademska glasbenica in prof. petja, mama dveh otrok, srečno poročena in  poučujem na glasbeni šoli, so me pred leti doletele težave z glasom. Telo sem imela prenapeto in um v paniki. Nič mi ni bilo jasno in vse je bilo narobe.

Prav v tistem času je v moje življenje vstopila učiteljica AEQ metode 2. st., Petra Garin, ki živi v moji bližini. Pričela sem obiskovati njene tedenske delavnice, misleč, da so to le neke vaje za sproščanje. Ko pa sem v zelo kratkem času pričela svoje telo spet bolj čutiti, se soočila s kronično zakrčenostjo trebušnih mišic, ki bi med fonacijo morale ostati prožne in sproščene, z neprožnostjo prsnega koša, vratu, grla, sem počasi začela razumevati, kaj je bilo narobe. In vztrajno so se mi preko blagodejnih vaj AEQ -klinične somatike ter vzpodbudni podpori in razlagi učiteljice, odstirali tudi odgovori na“zakaj.” Te še zmeraj odkrivam, vendar je jasnosti zdaj bistveno več. Na čas svojega študija, na situacijo v svoji primarni družini in na vse sedanje odnose gledam s popolnoma novimi očmi.

Občutek mi pravi, da ima za moje poglobljeno razumevanje največ zaslug ravno AEQ metoda, katere ustanovitelj je Aleš Ernst. S svojim javnim udejstvovanjem in jasnimi, smiselnimi odgovori me je prepričal. Odločila sem se za študij te metode in zaključila Šolanje za učitelja 1. stopnje.

Brez bolj jasnega čutenja svojega telesa, nam lahko ostane resnica o nas samih za vselej zamegljena. Resnica pa zmeraj osvobaja pa če je še tako težka. Ponovna povezava s svojim telesom omogoči dostop do odstiranja plasti zavesti in postopni stik s potlačenimi vzorci v podzavesti, Telo zmeraj  pripoveduje in opominja. Morda so v njem še skrite posledice travmatičnih dogodkov iz preteklosti, pa bi bilo vanje potrebno pogledati. Sprostiti odvečne zakrčenosti mišic, predelati strupene miselne vzorce. Če tega ne znamo, ne zmoremo, ne želimo ali pa morda nimamo znanja, kako bi to storili, ima lahko to kljub našemu zavestnemu trudu in pozitivnemu razmišljanju, usodne posledice.

Najprej daje telo blage signale, ki pa so z leti vse močnejši. Če ne slišimo, ko je signal le nežno šepetanje, nas bo nazadnje prisililo k poslušanju. Z zdravstvenimi težavami, kroničnimi preutrujenostmi, poškodbami, bolečino… Zakaj se ne bi naučili prisluhniti prej?

Učitelji AEQ metode vam lahko pokažemo pot do samospoznanja in vam ponudimo roko na poti samoraziskovanja.

Helena Maurič Jelovšek, učiteljica AEQ 1. stopnje; pridobitev naziva: 28. 11. 2022