Moja zgodba se prične že dolgo nazaj v zgodnjem otroštvu, ki je bilo vse prej kot običajno in vsakdanje. V njem ni bilo kančka normalnosti. Kot otrok sem živel zelo posebno razvejano življenje, saj sem že kot zelo mlad deloval kot profesionalni športnik, sprva v smučanju, potem v deskanju na snegu, kjer sem tekmoval po vsem svetu na svetovnem nivoju.

Šport in ves sistem, ki je stal za vsemi uspehi, je od mene kot otroka terjal precej. Nikoli nisem prav obiskoval šole, moj vsakdan je bil popolno nasprotje vsem mojim vrstnikom. Moj oče, ki je bil tudi sam prej profesionalni športnik, je vedno imel vlogo mojega trenerja. V odnosu starš-otrok je oče oče in takšno vlogo bi tudi moral imeti. Naj omenim, da sem se precej ukvarjal s poškodbami, ki so bile nerazumljive in jim ni bilo videti konca.

Po pestri in zelo neprijetni ločitvi staršev, ki sem jo doživel pri 12 letih se je življenje precej spremenilo in z njim tudi jaz in moj način delovanja in dojemanja stvari, okolja, ljudi in odnosov. V istem obdobju sem hudo zbolel, po mesecih sem pristal v bolnici z virusnim meningitisom, to je zelo neprijetno okužba, po kateri sem se skoraj da lahko rečem, znova moral naučiti živeti.

Kasneje sem nadaljeval športno kariero kot profesionalni kajter (kiteboarding). S 15-imi leti sem začel sam potovati po svetu. Odsoten sem bil po več mesecev. Treniral sem, se povezoval z različnimi ljudmi, hodil na tekme in v tej smeri gradil svojo kariero, ki me je leta 2018 pripeljala do 7. mesta na svetovnem prvenstvu.

Ves čas sem strmel k temu, da nekam grem, se odmaknem od vsega, da najdem nek svoj prostor in mir v svetu. Vendar se takrat še nisem zavedal, da v bistvu ves čas bežim od doma, od vsega kar je v meni pustilo vse te občutke, ki so seveda bili vse prej kot prijetni. Noben kraj, mesto, plaža ali zmaga niso zadostovali za dosego tega miru, saj so ti občutki bili z mano vedno in vsepovsod.

Po kar nekaj letih takšnega nezavednega delovanja, potovanj, vzponov in padcev ter ogromno poškodb, ki so bile iz sezone v sezono pogostejše, me je na določeni točki telo začelo precej omejevati. Čutil sem, da nekaj absolutno ni vredu vendar takrat, še zdaleč od tega, da bi razumel kako močno sta moja glava in telo bila ločena drug od drugega. Nisem razumel, da me je skozi vsak dan vedno znova vodila podzavest oziroma vzorci delovanja mojih staršev ter njunih dejanj, ki sem jih gledal in spoznaval kot otrok.

Z drugimi besedami nisem imel nobenega vpliva ali kontrole nad svojim vedenjem, počutjem in telesnimi stanji nasploh.

Ker sem se skozi šport in kasneje tudi skozi delo, ki ga opravljam kot kapitan na ladjah/jahtah, vedno znova podal v vedno bolj extremne in nevarne situacije, sem vedel, da takšno nečutenje telesa in telesnega stanja enostavno ne gre več.

Tukaj se začenja moja pot učenja o delovanju telesa na psiho in obratno, spoznavanje svojega telesnega stanja, to kar čutim in to kar je v meni, zavestno ali podzavestno.

S spoznavanjem sebe imam ogromno izkušenj saj se zaradi takšnih in drugačnih stvari že zelo dolgo trudim urejati sebe, razumeti kaj se dogaja in kako lahko vplivam na svoje

življenje, da bo bolj urejeno. Dal sem skozi od meditacij do joge, do neskončnih ur poslušanja različnih gurujev, govorcev, ni kar ni. Udeleževal sem se raznih seminarjev in eventov. Niti eno leti ni od tega, ko sem se udeležil dogodka s SadGhurujem in Joe Dispenzo, ki sta mi v določenem obdobju sicer oba zelo pomagala in me za nekaj časa usmerila na boljšo pot in olajšanje tega kar sem čutil in živel. Ampak vedno je bil to le kratkoročen obliž na rano, ki je zmeraj znova precej hitro padel dol in spet sem se znašel na začetku.

Ravno to nerazumevanje dejanj, ki bi se naj zgodile kot posledica neke meditacije oziroma nekih novih spoznanj na takšnih dogodkih z živo, me je vedno znova puščalo v še večji praznnini, ker enostavno nisem vedel kako si naj z vsemi temi informacijami pomagam. Recimo kaj pomeni stanje po meditaciji, zakaj ta občutek mirnosti deluje 1 teden in potem se ponovno vrne tisti neprijeten depresivni občutek iz globine.

Takrat še nisem razumel in vedel, da je to stanje depresije stanje nemoči, ki sem jo tolikokrat občutil v otroštvu. To nadzira mene in moje telo.

In ravno takšna spoznanja vedno bolj dojemam skozi AEQ metodo, s katero sem se prvič konkretno srečal osebno pri Alešu Ernstu. Tako sem začenjal razumevati kako v bistvu ljudje delujemo, kako deluje naše telo, zavest in podzavest, kako močan je vpliv staršev. Z vedno večjimi spoznanji o svojem otroštvu in vplivi name, na moje življenje sedaj, sem začel resnično in pravo pot do konkretnih sprememb. To ni samo drugačno zavestno delovanje. Zaradi celotnega razumevanja telesnih sistemov imam možnost spreminjati tudi svoje podzavestne vzorce, ki so bistveni za dosego trajnega boljšega delovanja.

Če ste športnik in ste se zataknili v svojem delovanju in ne veste kako naprej, je čas, da spoznate vpliv telesa na vašo glavo. Za boljše razumevanje sebe in vase preteklosti, za vaš boljši performance. Ker sem dal skozi res ogromno na tem področju, vam lahko pomagam, da se boljše spoznate, se boljše razumete in na novo vzpostavite stik s sabo. To vas bo peljalo k bolj realnemu delovanju.

Sem učitelj AEQ metode 2. stopnje in skozi poznavanje zakonov, ki vplivajo na telo in celoten sistem, če se tega zavedamo ali ne, vas lahko vodim skozi procese, ki so potrebni, da se vedno bolj poznate in razumete. Kar pa je osnova za boljše počutje in boljše delovanje.