Pomembno je ozavestiti preteklost
Ob rednem izvajanju AEQ vaj vse bolj razumem celostno povezanost. Sprememba je možna le, ko prevzamemo odgovornost.
Danes občutkov in čustev ne zadržujem v sebi in jih ne prikrivam pred drugimi. Odkrivanje teh je pomemben del soočanja z realnostjo in s seboj, z vzroki bolečin.
Razumem, kaj se v meni dogaja, spremenim, kar čutim, da je potrebno spremeniti in tako razumem, da so vzroki bolečin, ki sem jih nekoč dojemala predvsem in zgolj kot nekaj zunanjega, v resnici nekaj, kar prihaja iz mene, iz tega, kar živim globoko v sebi, kar sem si ustvarila skozi mišljenje in prepričanja.
Danes so moji občutki pokazatelj mojega realnega stanja. Z njimi ozaveščam svoje korenine in vse bolj razumem vzroke. Razumem pomembnost vračanja v svojo preteklost. Čemu sem odrezala komunikacijo s telesom? Preprosto, ker sem dojela, da je resnica lahko boleča. Nisem se znala soočati z bolečino v sebi in tako danes razumem, da je bila zame najlažja pot izbira, da občutke preziram. Če ne čutim telesa dovolj dobro, je to zato, ker prezrem občutke, ki v meni vzbujajo bolečino, in če ne čutim nobene bolečine, se mi s tem ni treba ukvarjati. Sedaj v procesu pa je potrebno, da se ukvarjam in soočam s skritimi vsebinami.
Prevzemanje odgovornosti je zahtevno, ko smo otroci, tega še ne zmoremo. Skozi izvajanje vaj se vse bolj odpiram ozaveščanju sebe. Na dan prihajajo stvari, ki sem jih v sebi tako globoko potlačila, da sploh nisem mogla verjeti, da so del mene.
Danes razumem pomembnost soočanja in prevzemam odgovornost do sebe. Do tega, kar je moj podzavestni program, ki sem ga skozi odraščanje v sebi zgradila in z razumevanjem vzrokov danes prevzemam odgovornost do tega, da edino sama lahko vplivam na to, da svoj program tudi spremenim.
Ni lahko sploh ne. Uporabila bom pogovorni izraz, ki morda ne zveni najbolje, a vem, da bo vsem jasno. Za vse to mora človek imeti “jajca”! Vse bolj se zavedam realnosti in vse bolj dojemam, kaj so realni vzroki za moje trenutno fizično stanje.
Vse bolj razumem, kar v meni vzbuja ponos, hkrati pa v sebi občutim močan strah pred prevzemanjem odgovornosti in spremembo. Razumem, da je potrebno občutke izraziti in danes sem ponosna, ker sem jasna in neposredna. Ponosna, ker se ne obsojam in ker živim brez občutka krivde.
Imela sem obdobje, v katerem sem občutila težo odgovornosti in nato sem opazila, da sem šla v iskanje drugih odgovornih in prelagala odgovornosti. To je bil beg. V celotnem procesu sem naredila veliko majhnih korakov in prav vsak me je vodil v odkrivanje novega dela, s katerim se moram soočiti, da bi lahko napredovala. Občutim, kako na fizični ravni AEQ vaje vplivajo na odpiranje, kar je tesno povezano z ozaveščanjem. Še vedno naredim kakšno napako. Še vedno opazim, da bi včasih najraje zbežala pred prevzemanjem odgovornosti zase.
Ni bilo lahko a danes ob ozaveščanju občutim in razumem, čemu vse sem potrebovala in potrebujem bolezen in simptome. Saj karkoli že se je dogajalo, je vedno bila kriva bolezen. Očitna sprememba je ta, da se sedaj jasno izražam in me ni več strah obsojanja ali zavrnitve. To sem sedaj jaz, ki sprejemam sebe. Vse bolj razumem in si vse bolj naravno razlagam sebe in svoje izbire.
Jana Špeh, Izola