V prvih dveh tednih sodelovanja na programu sem med izvajanjem vaj občutila močno upiranje podzavesti, kar se je odražalo v konstantnem pomanjkanju zraka (zehanju) ter tolikšni utrujenosti, da sem komaj ostajala osredotočena in sledila vajam. Pri dihalnih vajah sem imela neprijetne občutke nemirnih nog občasno tudi rok, kar je tudi  imelo za posledico zmanjšanje pozornosti. A je ta nemir že v celoti popustil do zaključka programa.

Toda kljub precejšnjemu odzivu in uporu podzavesti, sem že po nekaj dneh izvajanja vaj pričela skozi dan opažati v prvi vrsti spremembe v reakcijah ljudi okoli sebe, ki so bile drugačne in v nasprotju z ustaljeno prakso. Očitno so bili odzivi okolice drugačni zaradi mojega pojavljanja v drugačni luči, z drugačno energijo. Ravno tako sem sama pri svojem delovanju opazila boljši stik tako s telesom, kot tudi to, da lahko bolj kontrolirano, premišljeno delujem v bolj čustvenih situacijah, zahtevnejših pogovorih delujem bolj poglobljeno, zbrano in umirjeno (kot doolg počasen izdih ?). Ravno v obdobju sodelovanja na programu (kar verjamem, da ni slučaj) sem imela tudi nekaj zahtevnih in poglobljenih pogovorov, ki sem jih zbrano in odločno izpeljala od začetka do konca z večjo mero postavljanja sebe v ospredje, kot kadarkoli doslej.

Spremembe opažam tudi v sanjah. Ko zjutraj analiziram moje počutje, kakšno je v sanjah bilo, prihajam do različnih spoznanj. »Odtenki« počutja so identični občutkom iz rane mladosti (izguba, samota, tudi pristno veselje, občutek zadovoljstva…) ki me skozi dan praviloma privedejo do dogodkov iz otroštva, ko je bilo to čustvo prisotno, uporabljeno, izrabljeno,.. Prav neverjetno je, kako povsem in dolgo pozabljenim dogodkom odpremo pot, da lahko jasno priplavajo zopet na površje.

V misli mi prihajajo prenekateri dogodki iz otroštva, vzorci delovanja bližnjih. Na ljudi in dogodke sedaj gledam drugače. Kot ugotavljam, sem zaradi teh tudi s svojim telesom s senzorno motorno amnezijo poustvarila vzorce delovanja, določen pretok občutij fizično zaustavila, četudi zanje ni nobene potrebe,…Marsikdaj sedaj lažje razumem vzroke in posledice delovanja ljudi in spremljajočih dogodkov.

Čeprav je marsikatero spoznanje grenko, sem izjemno vesela, da sem stopila na pot, ki vodi do večje celostne urejenosti: boljšega razumevanja in obvladovanja svojega telesa, pravilnejšega dihanja in jasnejših, bolj zbranih misli, s čimer verjamem, da bom z marljivim nadaljevanjem učenja dosegla višjo raven zaznavanja in predvsem nase in na okolico delovala bolj zavestno in čutno, kot je bilo to doslej.

Sedaj, ko sta minila že dobra 2 tedna od kar sem zaključila z sodelovanjem na programu, vaje izvajam sama doma. Počasi a konstantno se mi odpirajo novi pogledi in spoznanja. Verjamem, da sem na pravi poti.

Iz srca hvala za vse vaše napotke, vašo širino in globino v razlagah in strokovno vodenje vaj.

Vesela, da sem se vključila v program in hvaležna, da sem vas spoznala ob ravno pravem času 🙂

S spoštovanjem.

anonimna udeleženka