Hčerina skolioza

Junija 2016 smo po naključju odkrili, da ima naša takrat 11-letna hči skoliozo. Pregled in rentgenski posnetek je potrdil, da gre za 22-stopinjski pomik. Takoj so nam priporočili konzervativni tretma za skoliozo – ortozo, za katero so nam obrazložili, da lahko v najboljšem primeru, če jo bo hči nosila najmanj 12 ur na dan, samo zaustavi nadaljnje krivljenje hrbtenice, da pa ne obstaja nobena metoda, s katero bi se skolioza lahko popravila. Čeprav sem bila že od vsega začetka skeptična glede te metode, smo dali narediti ortozo, vendar pa smo poleg tega tudi razmišljali o drugih načinih reševanja težav skolioze, kjer ne bi bilo potrebno uporabljati, kot pravi naša hči, »srednjeveških mučilnih naprav«.  Za AEQ metodo in Aleša sem slišala od prijateljice, ki je z njegovo pomočjo reševala nekatere svoje zdravstvene težave in je tudi sama končala izobraževanje AEQ metode. Na njeno prigovarjanje sem kontaktirala Aleša in po spletu srečnih naključij kmalu dobila termin. Samo srečanje je bilo prijetna mešanica pogovora in vaj in po tem sva s hčerko,  opogumljeni krenili na avanturo z metodo.

Čeprav zahtevajo vaje precejšen mentalni napor zaradi osredotočanja na gibe, moji hčeri to ni povzročalo težav. Naslednje tri tedne je vztrajno izvajala vaje vsako jutro in zvečer, nato pa je sledilo novo srečanje z Alešem. Na žalost njene skolioze nismo slikali pred prvim tretmajem in tako nimamo »dokaza« o neverjetnem izboljšanju stanja, razlika je bila očitna, vidna že od daleč, tako v hčerini drži telesa kot tudi v sami ukrivljenosti hrbtenice. Nadaljnja srečanja so bila enak preplet novih informacij, utrjevanja že naučenega in dobrega razpoloženja. Z vsakim srečanjem je bila skolioza vidno manjša in je sedaj, 4 mesece in pol po prvem tretmaju, skoraj neopazna. Hči je bila nekaj tednov nazaj na šolskem sistematskem pregledu in zdravnica je komentirala, da je njena hrbtenica »super«.

AEQ metoda je imela velik vpliv na življenje naše hčerke, ne samo v smislu izravnavanja njene hrbtenice. Najbolj očitna sprememba je urejenost njene sobe. Sicer je na splošno zelo urejena oseba in je skrbela, da je bila njena soba urejena, vendar je za to potrebovala precej časa in truda. Kmalu po začetku vadbe pa je sobo urejala z lahkoto in skoraj brez napora. Prav tako sva obe opazili, da si lažje organizira šolske obveznosti.  Pred AEQ gibi ji je velika količina obveznosti predstavljala ogromen pritisk in takrat se sploh ni bila zmožna zorganizirati, da bi jih lahko vse opravila. Sedaj ji je to neprimerljivo lažje; še vedno se dogaja, da je pod stresom, vendar se skoraj takoj in brez težav izvleče iz stresne situacije in opravi, karkoli je potrebno. Imam občutek, da je na splošno bolj srečna, bolj zadovoljna in nekako bolj urejena, odkar vadi AEQ gibe.

Mimi Konig Barušić

Preberite še: