Bolečine v kolenih, obraba hrustanca, poškodbe meniskusa …

Še posebej pri športno aktivnih ljudeh so poškodbe pogoste. Med mojimi strankami je velik delež tistih, ki jim je reševanje težav s koleni glavni razlog odločitve učenja metode AEQ. Pri večini strank opažam enak vzrok za ponavljajoče težave in bolečine v kolenih: močno zategnjeno sredino – jedro – trupa. Ta del telesa, ki povezuje rebra in noge, je močan in stabilen, mišice tega dela pa kot da niso sposobne sprostiti se. Osnovna funkcija jedra je, da premika prsni koš in medenico v vseh smereh približno enako učinkovito. Mišice morajo zato biti sposobne tako kontrakcije kot sprostitve, obenem pa usklajeno in učinkovito premikati trup. Osnovna pomanjkljivosti sodobnega načina življenja, sodobnega treninga ter rehabilitacije je osredotočenost na krepitev mišic in na napredek, ki temelji na trudu ter moči. V luči pogleda na človeka kot na stroj je tak pristop logičen ter daje dobre kratkoročne rezultate. Dolgoročno pa privede do večje zategnjenosti in občutka okornega gibanja.

Ne smemo pozabiti, da je prvotna osnovna človekova potreba iskanje učinkovitega gibanja. Evolucija je temeljito izločala organizme, ki niso dovolj učinkoviti, da preživijo. Evolucija človeške vrste je bila nenehen boj za obstanek, kjer so imeli prednost tisti, ki so z manj energije naredili več.

Če skozi to perspektivo gledamo na obliko in gibanje človeškega telesa, nam hitro pade v oči, da smo zelo nestabilno načrtovani. Visoka sloka struktura, ki stoji na dveh razmeroma majhnih stopalih, je zelo nestabilna v primerjavi z večnožnimi bitji. In če se vprašamo, zakaj bi se naša vrsta odločila za tako obliko telesa in način gibanja, dobimo zelo jasen odgovor: nestabilno strukturo premaknemo z manj energije kot bolj stabilno. Vendar je za preživetje izjemno pomembno tudi, da imamo nad nestabilno strukturo dovolj dober nadzor.

Dober nadzor zahteva veliko podatkov (občutek – propriocepcija), dobro sposobnost obdelave podatkov (možgani) ter dovolj premičnih struktur, ki jih dobro nadzorujemo (mišice), da lahko dobro nadziramo nestabilno strukturo (telo) za izvajanje gibanja. Zato je bilo v boju za obstanek pomembno, da smo s čim manjšo porabo energije izvedli vse potrebne gibe. To je zahtevalo učenje kompleksnega gibanja in veliko časa za doseganje samostojnosti. Od tu sta razvidni dve značilnosti človeka, po katerih ta prednjači pred ostalimi živalskimi vrstami: učenje in prilagodljivost. Ni logično, da moramo krepiti mišice trupa samo zato, da lahko pokončno stojimo in normalno dihamo. Nepotrebna ali pretirana kontrakcija povzroča preveliko porabo energije.

Evolucijsko logično je, da telo osnovne dejavnosti vrši kar najbolj učinkovito in da je podlaga za obvladovanje gravitacije trdna osnova (skelet), ki za to ne porablja energije, mišice pa, ki so glavni porabnik energije, naj bi uporabljali za premikanje skeleta učinkovito. Učinkovita uporaba pa zahteva dobro koordinacijo, ta pa enako dobro sposobnost sprostitve dela mišic v gibu (antagonisti) kot njihove kontrakcije (agonisti).

Newtonov zakon o vzajemnem učinku jasno določa, da ko se nekaj krajša, se mora nekaj daljšati, da se ohrani ravnovesje. Ko se nagnemo naprej, se mora zadnja stran telesa daljšati, sprednja pa krajšati, in obratno. Ključ do stabilnosti leži v dobro nadzorovani nestabilnosti. Ta je še posebej izražena v središču telesa, ki je načrtovano za kar največjo gibljivost in je edini del telesa, ki ni podprt in ojačan s fiksnimi kostmi. Pri vseh strankah, ki imajo bolečino in težave s koleni, opazim izjemno močno jedro in premajhno sposobnost sprostitve. To privede do zmanjšane lahkotnosti gibanja in otežene rotacije v centru telesa, medenici, nogah in kolkih.

Ker center telesa ne opravlja svoje predvidene naloge, jo morajo prevzeti kolena, ki pa za rotacijo niso načrtovana. Njihova struktura je namenjena fleksiji in ekstenziji. Ker jih zaradi napetega, nepovezanega jedra premikamo v neskladju s strukturo, pride do močnih, pogosto ponavljajočih se težav, ki jih klasičen pristop jačanja stabilizatorjev nog in trupa dolgoročno še poslabša.

AEQ metoda zmanjša senzorno motorično amnezijo, zato učinkovito povečamo občutek za mišice jedra, kar omogoči več nadzora in boljšo koordinacijo pri gibanju. To pa poveča učinkovitost ter povrne pravilne premike v sklepih. Omogoča sprostitev, ko se ne gibljemo (spanje) in poveča regeneracijo ter rehabilitacijo preobremenjenih in napačno obrabljenih sklepov. Že po nekaj mesecih stranke opazijo bistvene spremembe: lahkotneje se gibljejo, bolečine so čedalje manjše ali pa povsem prenehajo, težave s koleni izzvenevajo. Dokončno izboljšanje pa je možno le, če obrabe ali poškodbe niso premočne.

Z AEQ metodo lahko preprečimo ponavljanje poškodb po uspešno izvedenih kirurških posegih in fizioterapevtski rehabilitaciji. Močne bolečine, ki običajno spremljajo poškodbe kolen, napnejo mišice in nas zategnejo. Še posebej tam, kjer je to dolgoročno najbolj škodljivo, v jedru. Zato je izjemno pomembno, da ko je rehabilitacija zaključena, si povrnemo še občutek, nadzor, usklajenost ter uporabljamo telo tako, kot se je skozi evolucijo do popolnosti razvilo za najučinkovitejše gibanje.