Namen vratu in ramenskega obroča je, da prepušča ali pa blokira pretok energije med glavo in med trupom oziroma med trupom in med glavo. S tem delom pa sta seveda povezani tudi roki. Z zakrčenostjo vratu ali ramenskega obroča lahko to, kar hočemo dati v okolico skozi roki, ustavimo ali pa manipuliramo s tem ter vplivamo na to, kar damo iz telesa. Ali pa obratno; to, kar iz okolja dobivamo skozi roki v telo, lahko z zakrčenim vratom ustavimo, da ne pride v trup oziroma v glavo.
Vrat je kot neke vrste ozko grlo, kjer lahko z relativno malo mišične napetosti naredimo veliko razliko. Z napetostjo lahko v sebi ustvarimo dva zelo različna svetova. En svet imamo spodaj pod vratom v trupu, kjer se nahaja zelo drugačen pritisk, drugačno stanje in drugačni občutki, kot jih imamo v glavi oziroma v zavesti. Od glave in zavesti jih ločimo s tem, da zakrčimo vrat in običajno ob tem zakrčimo tudi ramenski obroč, čeljust in ostale mišice okoli tega dela. Tam, kjer je stik med lobanjo in vratom, lahko ustvarimo dobesedno “zamašek”. Lahko si predstavljamo zaprto steklenico z zamaškom; tisto, kar se nahaja v njej, nima stika s tem, kar je nad steklenico. Podobno se dogaja v telesu.
Senzorno-motorna amnezija je zelo pogosto močno prisotna v vratu. Če je potreba po kroničnem ločevanju med glavo in trupom velika, je potrebno imeti mišice v vratu ves čas kronično napete zato, da je vrat nenehno tisti del, ki ločuje telo od glave.
Ali lahko redno izvajanje vaj odpravi težave z zakrčenim vratom?
Pri težavi kronično zakrčenega vratu katerekoli vaje (tudi AEQ vaje) dolgoročno ne pomagajo. Če želimo problem dolgoročno urediti, je potrebno odpraviti potrebo, da živimo v dveh različnih svetovih oziroma sistemih; v spodnjem in zgornjem. Dvig čustvene zrelosti je tisti, ki lahko to omogoči. Seveda pa so ob tem potrebne vaje, da se lahko naučimo dvigovanja čustvene zrelosti. Potrebno je odpraviti potrebo po tem, da ustvarjamo navidezno razliko, da je v glavi vse v redu, čeprav v telesu ni ali obratno.
Vrat se zakrči takrat, kadar si oseba ne more, ne zna, ne sme ali noče priznati, kakšno je dejansko stanje v njenem telesu, kako na njo vplivajo določeni ljudje, določeni odnosi, določene stvari in njeno okolje. Kaj jo moti, ovira, ogroža ali omejuje. Kaj jo sili v nekaj, kar noče, ali pa kaj jo ustavlja, da bi dosegla nekaj, kar hoče. Če oseba živi na tak način, se ji v telesu nabira visoka napetost, visoka potencialna energija, s katero bi morala vplivati na sebe in okolico, da bi spremenila tisto, kar ni v redu.
Ko bi spremenila okolico s tem, da vpliva na njo, da se spremeni, ali pa da ona spremeni okolico s tem, da se premakne drugam, gre naprej ali nazaj, karkoli je potrebno v dani situaciji, potem bi se vpliv okolja na njeno telo spremenil. Zaradi pozitivne spremembe in zmanjševanja toksičnosti okolja bi se napetost v telesu manjšala. Zaradi manjše napetosti v telesu ne bi bilo več potrebe po tem, da bi vrat bil kronično zakrčen, da bi deloval kot neke vrste reducirka, reduktor ali tampon cona, ki tisto, kar je neurejeno, drži pod preprogo. Tako lahko rečemo, da zakrčen vrat ustvarja iluzijo, da so stvari v redu ali pa da vsaj niso tako hude, kot so v resnici.
Ko spremenimo tlak v trupu, potem ni več potrebe, da bi imeli kronično zakrčen vrat in ramenski obroč. Mišice se tedaj lahko sprostijo in tako oseba ne potrebuje več vaj, da bi z njimi sproščala mišice. Vaje so namreč namenjene temu, da skozi njih začutimo realno stanje telesa, torej v tem primeru, da je vrat napet in zakrčen.
Vaje nam ves čas kažejo, da se zaradi določenih razlogov vrat kar naprej ponovno napenja. Napenja se zato, ker je potrebno izenačiti ali pa ločiti spodnji del od zgornjega dela telesa. Hkrati je napetost v vratu dostikrat dobesedno posledica tega, ker oseba živi v takšnem okolju, ki mu lahko rečemo tudi noro, da se oseba boji, da ji bo “glava padla stran”, da bo dejansko izgubila pamet, da se ji bo zmešalo. Če noče “izgubiti glave”, zategne mišice, ki glavo povezujejo s trupom in poskuša obdržati glavo na ramenih, da lahko tako funkcionira naprej. Če je to akutno stanje in gre oseba v spremembo tega, ker jo spravlja ob pamet, je to lahko zgolj prehodno kronično stanje, ki se postopoma urejuje in je tako vedno manjša potreba, da ima ves čas kronično napet vrat.
Kdaj je naravno in potrebno, da imamo zakrčen vrat?
Vrat imamo napet samo takrat, kadar se znajdemo v določenih stresnih situacijah, ko je potrebno ohraniti mirno kri, trezen razum ali hladno glavo. Če želimo imeti hladno glavo, hkrati pa imamo visok tlak v trebušni votlini, ker smo pod nekim hudim stresom, recimo, da imamo prometno nesrečo ali pa se zgodi kakšna druga stvar ali nepredviden dogodek, je takrat logično in tudi potrebno, da napnemo vrat. S tem, ko napnemo vrat, lahko ohranimo mirno kri, mirne misli ali hladno glavo, da lahko uredimo potrebne stvari. Ko je zadeva urejena, napetost ni več potrebna, in se tudi vrat lahko sprosti. Če pa ima oseba kronično napet vrat, govorimo o drugem stanju.
Vaje, ki se jih učimo na AEQ programih, zadostujejo temu, da lahko opazimo, kakšen vrat imamo v resnici in da dovolj dobro zmanjšujemo senzorno-motorno amnezijo, da lahko vedno bolj opazimo, kaj je tisto, kar nam v našem vsakdanjem življenju povzroča napet vrat. Nato pa je potrebno zavestno, analitično in dosledno ter vztrajno vplivati na te stvari, ki nas motijo, ovirajo, ogrožajo ali omejujejo, da nas manj motijo, ovirajo, ogrožajo ali omejujejo. Tako lahko pride do spremembe napetosti v telesu in do pogoja, da se lahko trajno sprostijo napetosti v vratu.