Spomnim se svojega prvega resnejšega stika z AEQ vajami. Nisem še dobro razumel zakaj vaje sploh izvajam, kakšen je njihov namen ter kaj vse lahko s pravilnim izvajanjem dosežem. Kot pri vajah za moč sem se tudi pri AEQ vajah trudil in skušal gibe izvajati s prekomernimi amplitudami in precej na silo, pri tem pa sem se čudil, ko ni bilo omenjenega učinka. Seveda sem šele mnogo kasneje spoznal, da tega učinka nisem čutil zaradi senzorno-motorne amnezije (SMA); in prav zaradi SMA sem vaje izvajal na stari način z ‘veliko truda’, saj nisem sploh dobro čutil telesa.
Pri vajah za moč sem sicer opazno občutil večjo mišično moč ter večjo sposobnost telesa, da lažje premaguje vedno večje obremenitve; zaradi tega sem bil prepričan, da delam prav, kljub temu, da sem bil pogosto zelo utrujen. Poleg tega pa se mi je vedno bolj dozdevalo, da nekaj ne delam prav, saj kljub temu, da sem prav tako vlagal več časa in energije tudi v ostala področja življenja, želenega rezultata ni bilo.
Dolgo časa nisem niti pomislil na neučinkovitost tega, kar sem počel, kljub temu, da sem moral v vaje, v športne napore in tudi v posel vlagati vedno več energije, ki pa mi jo je zaradi utrujenosti vedno bolj zmanjkovalo. Ego je sicer bitke dobival, saj sem z močjo volje dosegel marsikaj, vendar pa je na koncu obveljala zadnja beseda, ki jo je imelo telo.
Priznati sem si moral, da sem vsa ta leta, kljub športni izobrazbi, zmotno mislil, da več truda ko vložiš v neko stvar in več utrujenosti ko čutiš po treningu ali delu, več dobiš nazaj. Ni mi bilo jasno, zakaj ne morem biti bolj učinkovit, kljub temu, da v vse te stvari vlagam veliko energije, napora in časa, dokler nisem prav preko AEQ vaj spoznal, da mojo neučinkovitost povzroča predvsem neurejenost in pomanjkanje stika s telesom. Vse to je v meni sprožalo veliko frustracij, kar pa je še dodatno vplivalo na slabše rezultate. Posledično sem čutil še več utrujenosti, zagrenjenosti in nezadovoljstva – s sabo ter z življenjem.
Pri AEQ vajah je izredno pomembno, da jih izvajamo počasi in zavestno, ter da smo prisotni v tem, kar čutimo v telesu. Na ta način se učimo bolj učinkovite komunikacije med telesom ter umom, posledica tega pa je, da se ne trudimo bolj, temveč iščemo načine, kako bi z manj truda, a z več občutka izboljšali urejenost vaje in s tem posledično življenja. Rezultat je boljša učinkovitost.
Zavedanje počasnih gibov in izvajanje vaj na tak način prinese rezultate tudi na ostalih področjih življenja, saj skozi to lahko človek pride do spoznanja, da so stari in za boljšo prihodnost dokaj neuporabni vzorci izjemno neprimerni, v kolikor želimo v življenju napredovati in biti bolj učinkoviti. Če torej ohranjamo stare načine delovanja, potem nas to jezi in v nas povzroča še več neprijetnih občutkov, saj ob enakih odločitvah dobivamo ves čas enake rezultate. Če torej želimo drugačne (boljše) rezultate našega dela, je potrebno nekaj spremeniti.
AEQ vaje nam omogočajo, da skozi gibe raziskujemo svoje sposobnosti in smo vedno bolj kreativni. Iščemo načine, kako bi želeni rezultat (sproščanje in daljšanje prenapetih mišic, dobra volja, spočitost, dobri odnosi, uspeh,..) dosegli s čim manj napora oziroma z boljšim razmerjem med vloženim trudom in dobljenim rezultatom. S takim pristopom povečujemo usklajenost telesa in uma, to pa nam daje več boljšega občutka, nadzora ter učinkovitosti, s čimer pa lahko vplivamo na boljše pogoje delovanja v življenju, na rast in boljše počutje.
