Vaja lok hrbta je zame osebno najbolj osnovna in pomembna AEQ vaja. Izvajam jo skoraj vsakodnevno in z njo pričenjam ali končujem seanso, tudi če prej ali kasneje podrobneje delam katero drugo od vaj. Služi mi tudi kot dobro merilo, v kakšnem stanju sem tisti dan ali v nekem obdobju. Zelo hitro namreč začutim, kako zelo sproščene ali napete so mišice po sprednji in zadnji strani telesa.
Vaja lok hrbta je namreč namenjena usklajevanju gibanja med sprednjo in zadnjo stranjo telesa – hkratno učinkovito podaljševanje ene strani, ko se druga krajša in obratno. Hkrati tudi uči povezovanja zgornjega in spodnjega dela telesa – medenice in prsnega koša, vpliva gibanja središča telesa na gibanje periferije in okončin. In seveda se skozi lok hrbta učim spoznavati svoje občutke – tako tiste vezane na refleks zelene, kot tudi rdeče luči.
Sploh pretirana napetost trebušnega dela je nekaj, s čemer se pri sebi redno ukvarjam. Vedno, ko je na sporedu intenziven ali zahteven dan, kjer imam veliko opravkov, pritiskov ali stresa, začutim postopno višanje napetosti v trupu. Ko se na tak dan uležem k vaji lok hrbta, čutim, kot da sem začel par stopničk nižje. Potrebujem namreč več časa in pozornosti, da napetost popusti in začutim mehkobo, ki sem je vajen v sproščenem in umirjenem stanju. Sprva sem sicer več problema videl v pretirani napetosti hrbta, ki me je tudi redno bolel, a kmalu po začetku izobraževanja sem začel spoznavati, da bom moral bolj podrobno pogledati na sprednjo stran telesa, če bom želel priti do izboljšanja.
Začetek podrobnega spoznavanja z AEQ vajami je bil zato močno vezan na napetost trebuha in vajo lok hrbta (tudi rožo). Po prvem delu seminarja sem imel namreč zelo intenzivno »reakcijo« – trebušne mišice sem takrat čutil kot okamenele, ves čas izjemno napete, kot bi delal trebušnjake cel dan. Hkrati sem imel obilo težav z bolečinami v trebuhu, slabostjo, napihnjenostjo, pomanjkanjem energije in šibkostjo. Dobesedno nisem se mogel vzravnati v pokončno stojo, sključen kot kakšna stara mama. Takrat sem šel nekoliko intenzivneje v izvajanje loka hrbta, saj je bilo edino, kar se čutil, da mi lahko pomaga. Občutki slabosti in nemoči so se skozi izvedbo vaje stopnjevali, jaz pa sem si jih dopustil čutiti v polnosti, kolikor sem pač lahko toleriral. Ta seansa je bila potem prelomna, doživel sem uvide v svojo »majhnost« in nevrednost, ki sem ju čutil. V pomanjkanje samozavesti in pokončnosti, zadrževanje kupa občutkov šibkosti, slabosti in gnusa do samega sebe. Od te seanse je potem šlo precej na bolje in tudi čutim, kako podrobneje sem v stiku z občutki v trupu.
Lok hrbta je tudi vaja, s katero najraje »uvajam« stranke v razumevanje AEQ metode, zaznavanja lastnega telesa in razumevanja mehanike gibanja. Vzpostavljanje sproščenega in povezanega gibanja hrbtenice je namreč zame ključno, da bi človek lahko svobodno gibal tudi s preostalimi deli telesa. Medenica kot center gibanja je v mojih izkušnjah zaklenjena pri večini ljudi in tudi zaznavanje gibanja v predelu trupa je okrnjeno. Zato sem že pred razumevanjem AEQ metode vedno učenje pri strankah začenjal skozi čutenje in gibanje medenice in nadalje hrbtenice. Lok hrbta je v ta proces dodal samo še več in več globine in pravzaprav začetno stopnjo mojega dela s strankami premaknil še nekaj stopnic nižje. Čutim, da s tem omogočim strankam hitreje in boljše razumeti pomen gibanja iz središča telesa proti periferiji.
Z lokom hrbta se stranki tudi približa razumevanje odziv boja ali bega, torej rdeče in zelene luči. S tem lahko začnejo spoznavati svoj značajski oklep in vstopati v svet globljega razumevanja lastnih vzorcev in načinov delovanja. Človek lahko ob loku hrbta na lastni koži začuti občutek sproščenosti in sproščenega ležanja na tleh, ki je značilno za konec vaje. Ljudje so velikokrat presenečeni, kako zelo napeti so bili pred pričetkom vaje ali pa koliko so pozabili na ta občutek, ko si sproščen in občutiš težo telesa na tleh. Seveda takšno doživljanje odpre nova vrata, vprašanja in željo po globljem raziskovanju.
Lok hrbta je zame vaja, s katero bi se lahko ukvarjal še in še in vedno odkrival nove odtenke. Kot da je trup zakladnica občutkov, spominov, potencialov in skrivnosti, ki je ne bom spraznil še dolgo – morda nikoli. Močno čutim, da je moje vedno boljše razumevanje samega sebe, življenja, AEQ metode, odnosov, čustev … v prvi vrsti povezano z napredkom v vaji lok hrbta. In obratno, seveda. Je vaja, ki jo lahko izvajam leže, stoje, sede, v različnih položajih in različnih verzijah – raziskovanje je lahko neomejeno, ko se prepustim domišljiji in povezovanju z drugimi gibanji.
Danes izvajam predvsem dihalno verzijo loka, ki me vodi v nove razsežnosti, odtenke in globine zaznavana svojega trupa, dihanja, občutkov.
Nace Janežič, Učitelj AEQ metode 1. stopnje