Od središča telesa proti periferiji

Struktura telesa, oblika medenice in stanje najmočnejših osrednjih mišic nam povedo, da gibanje telesa izvira iz središča telesa in se širi proti periferiji.

Pri klinični somatiki se gibalne nepravilnosti na periferiji (vrat, komolca, rami, kolena, stopali … ) rešujejo z delom in učenjem pravilnih gibov v centru telesa (boki, hrbet, trebuh ter trup kot celota). Šele ko se spremenita kontrola in občutek v centru telesa, se posvetimo periferiji ter odpravimo, kar je še ostalo nepravilnosti. Vsi ti pravilno naučeni gibi pa morajo počasi preiti v gibalni vzorec.

Običajno se po spremembah v centru telesa in boljšem razumevanju, kakšno je pravilno gibanje, bistveno zmanjša ali celo izgine večina na videz nerešljivih težav na periferiji. Tudi princip v kineziologiji, da se majhni gibi v centru telesa skozi vzvode, kakršni so roke in noge, spremenijo v velike in hitre gibe, pove, kako pomembna sta kar najboljša kontrola in občutek v telesnem središču. Namreč že majhne nepravilnosti v njem se spremenijo v večje, to pa se izraža v gibih nog ali rok. Te pa potem neuspešno poskušamo odpraviti s prilagajanjem in opremo (čevlji, kolo, pohodne palice, pedala …). Upoštevanje spremembe, občutene v središču telesa, bistveno prispeva k učinkovitejšemu gibanju na splošno; manj se poškodujemo, manj izgubljamo energijo, kar vse je vzrok vnetjem in bolečinam. Pravilni gibi so racionalni, zato porabimo zanje veliko manj sile; možgani se temu načinu zlahka privadijo, naše želje, cilje in potrebe bodo zato uresničene brez pretirane sile ob gibanju.

Boljše zavedanje samega sebe pripomore k pravilnemu doziranju in primerni porabi razpoložljive telesne energije. Energija, ki jo telo proizvede, pa ne porabi za gibe, negativno vpliva na telesne sisteme, kar lahko povzroči okvare in obrabe ter zmanjšuje željo po gibanju. Iz tega izvirajo tudi težave, ki jih običajno pripisujemo pretreniranosti, stresu in staranju.

Pri AEQ klinični somatiki™ upoštevamo načelo, da funkcija definira strukturo. Ob opazovanju telesne oblike ali pa recimo dolžine mišic ter njihove pritrditve, oblike kosti in oblike ter strukture sklepov, lahko zelo dobro določimo pravilnost njihove funkcije.

Funkcija, izvajanje gibov, gibalni vzorci, refleksi in senzorno motorne povezave so močno prepleteni – soodvisni. Popačenja v senzorno motornih povezavah, ki nastanejo zaradi čutno gibalne amnezije,  vplivajo na spremembo določene telesne funkcije in sistemov. Daljša sprememba, ki nastane zaradi čutno gibalne amnezije, privede do spremembe strukture, ki jo potem občutimo kot bolečino ali pa se kaže na rentgenski sliki. Običajno se z odpravo čutno gibalne amnezije zelo hitro in brez invazivnih posegov tudi struktura povrne v pravilno ”normalno” evolucijsko stanje. Hitrost in možnost povrnitve v pravilno stanje je sicer odvisna od dolgotrajnosti in količine spremembe strukture, toda vedno se s spremembo funkcije izboljša stanje strukture ter s tem kvaliteta življenja.

Preberite še:

Struktura telesa, oblika medenice in stanje najmočnejših osrednjih mišic nam povedo, da gibanje telesa izvira iz središča telesa in se širi proti periferiji. Pri klinični somatiki se gibalne nepravilnosti na periferiji...