Več kot vložimo časa in pozornosti, manj je potrebno vložiti energije. Manj kot vložimo časa in pozornosti, več moramo vložiti energije.
Vse tri količine so medsebojno odvisne in manj kot je ene, več je potrebno vložiti druge ali tretje. Močan vpliv na razmerja med njimi pa ima znanje in gibalna inteligenca. Za njun dvig je pa seveda potrebno učenje in usmerjanje časa, pozornosti in energije v preteklosti, da lahko danes z enako porabo energije za enako delo porabimo manj časa in vložimo manj pozornosti.
V določenem času lahko usmerimo določeno količino pozornosti, ki je odvisna od razpoložljive energije. Vse tri vrednosti so omejene, vrednost časa je nespremenljiva.
Ravno tu vključevanje metode AEQ omogoči boljše razumevanje pomena in odnosov med temi vrednostmi in s tem omogoča napredek v njihovem nadzoru in povezanosti za dvig kvalitete počutja. Slabo počutje in bolečine so posledica pomanjkanja pozornosti na delovanje sistema in upadanje učinkovitosti vlaganja energije za primerno urejenost.
Spomnimo se primera sestavljanke; do urejene slike na mizi si lahko pomagamo z vajami AEQ za dvig urejenosti some. Če ne vložimo časa, sestavljanke ne bomo sestavili, če vložimo čas, ne pa pozornosti, če sedimo za mizo in premišljujemo o povsem drugih stvareh, je ne bomo sestavili, enako če ne vložimo energije v premike rok in spreminjanja položaja kosov na mizi. Šele pravilno razmerje med vsemi tremi vrednostmi omogoči sestavo, urjenje sestavljanja pa omogoči, da lahko sestavimo prej in za to porabimo manj energije. Tako postanemo mojstri določene veščine in izkušeni, kako usvojiti najboljše razmerje med vloženim in dobljenim.