Študija primera v katerem sem znanje in veščine razumevanja vpliva fizikalnih zakonitosti, podzavestnih vzorcev in vpliva družinskih odnosov uporabil za bistveno izboljšanje težkega stanja najstnice ter ji tako ob pomoči učenca Šinik Samota omogočil drugačno prihodnost.
Stanje februar 2023: Pri nas je umirjeno. Otroci so videti vedno bolj zadovoljni. Z možem se trudiva reševati probleme, kar nama vedno bolj uspeva. Marsikaj si že poveva, vedno več poveva tudi otrokom. Včasih se zgodi, da se, kateri od naju tako razburi, da povzdigne glas (kar se prej ni zgodilo). Problem potem urediva in tudi otrokom razloživa, za kaj je šlo in čemu je namenjena ta energija in kaj potem z njo narediti – kot ste nam vi razlagali na programu za partnerske odnose. Tudi s svojimi starši se pogovarjava drugače.
Marsikdaj otrokom na njihova vprašanja odgovarjam v takem smislu, kot sem slišala od vas – ali na delavnici ali pa na youtube Q&A. To se trudim spremljati, kar mi čas dopušča. Trenutno je moja primarna skrb družina in njej se trudim posvetiti največ časa.
Na tem mestu moram omeniti Tino. Februarja 2023 je bila na zadnjem ortopedskem pregledu, kjer je bilo ugotovljeno, da je vse dobro in ne potrebuje nobene zdravstvene obravnave več! Glede njenega počutja pa lahko napišem, da cveti. Včasih se sprašujem, kdaj bodo nastopile najstniške kaprice. Za zdaj jih še ni 🙂
Opis dogajanja in sprememb - Tina
Vse se je začelo leta 2016. Seveda se je nekaj stvari dogajalo že prej, ampak se jih ne spomnim tako dobro.
Bile so zimske počitnice res blizu novega leta, ko smo se šli z družino sankat. Ker si nismo izbrali kakšnega javnega smučišča ali kaj takega, smo se šli sankat na gozdno cesto, prekrito s snegom. Tam ni bilo prometa, zato smo odvlekli sani na hrib ter se šli spuščat v parih. Prvič je bilo fino, zelo smo se zabavali in cesta je bila ravno pravšnja. Ko pa smo šli drugič, sem šla z enim od mojih bratov, peljala sva se dol in iz nekega razloga nisem morala zavijati s sanmi, začela pa se nama je približevati velika skala malo bolj stran od ceste. Ker naju nisem hotela poškodovati, sem mislila, da se lahko preprosto odrinem od skale z nogo …
Ja, ni se končalo najbolje. Ne vem, kaj točno se je zgodilo, a na koncu se mi zdi, vsaj tako sem rekla, da ”mi je noga šla nazaj”, in priznam, da nimam pojma, kaj sem mislila s tem.
Po tem dogodku sem ostala z bolečinami v nogi in nisem je mogla stegniti, zato sem začela hoditi v različne bolnišnice na fizioterapije. Seveda smo šli tudi k zdravniku na razna slikanja. Nič ni bilo zlomljeno, a ko so prišli izvidi, smo ugotovili, da imam nekaj v kolenu. Za ta nekaj niso imeli pojma, kaj je, zato sem morala hoditi na različne preglede vsaj dve leti.
Po teh dveh letih so ugotovili, da je nekakšen tumor, in ga odstranili z operacijo. Malo po tem sem začela hoditi tudi na AEQ. Seveda se je tu pa tam pojavilo nekaj solz … Ja no, malo več – ampak! Ampak, posledice so se začele jasno kazati kar hitro. Na primer:
Peti razred osnovne šole: takrat se mi je končala operacija odstranitve tumorja, celotno šolsko leto pa sem imela težave s hojo in bolečinami v kolenu. Šesti razred: več sem hodila na AEQ, a sem še kar imela težave s hojo. Sedmi razred: začela sem manj hoditi na AEQ, lahko sem delala veliko več stvari pri športni in hoji, teku … V osmem razredu pa sem lahko že vse delala sama.
Mentalno se je tudi izboljšalo veliko stvari, na primer odnosi z družino, govorjenje in pogovarjanje z drugimi ljudmi …
Zame je to, kar sem odnesla od teh petih let, da se zdaj končno lahko kar dobro pogovarjam z drugimi in lahko izražam svoja mnenja. Čeprav se včasih še vedno trudim za to, je vsaj veliko bolje kot prej.
Tina
Opis dogajanja in sprememb - Sabina
Opis dogajanja in osebnih sprememb – Sabina
Začelo se je po tihem. Tini so se začele, kasneje pa stopnjevale bolečine pri hoji. Najprej po stopnicah, kasneje v hribih in pri drugih dolgotrajnih fizičnih aktivnostih. Poznalo se ji je pri hoji, ki je postala šepajoča, kasneje tudi pri drži.
V iskanju vzroka bolečin smo dve leti hodili k različnim ortopedom in Tino so na vse mogoče načine pregledovali – od slik do odvzema vzorca tkiva.
Vmes smo sami poskušali najti način, da bi izboljšali držo, hojo, lajšali bolečine, ki so z zvinom kolena dosegle vrhunec.
Končna diagnoza, ki jo je Tina dobila pri ortopedu, je bila kaposiformni hemangioendoteliom (invazivna žilna tvorba).
Tvorbo so operativno odstranili, vendar se koleno ni poravnalo, zato so kasneje vanj vstavili še ploščice za izteg kolena in ravnanje valgusa. Te so opravile svoje delo in sedaj čaka na odstranitev ploščic.
Ves ta čas pa sem večinoma sama iskala še druge rešitve.
Od svojih staršev, predvsem očeta, sem ves čas dobivala občutek, da je Tina bolna po moji krivdi. Ker sem preveč popustljiva in ker vzgajam čisto narobe.
Iskala sem vse možne rešitve, da bi lahko spet normalno hodila, in vse, kar sem si želela, je bilo, da bi bila ok. Tako sva prišli do masaže, refleksoterapije, kiropraktika, delala je dianetične procese.
Iskanje me je pripeljalo tudi do AEQ metode. Kolegica mi je povedala, da se je njen prijatelj na ta način izognil operaciji na nogi, in meni se je zdelo, da bom mogoče končno našla pot do dobrega zdravja za Tino in mir pred očetom zase.
Začetek pri AEQ metodi je bil predvsem postavljanje na realna tla in imenovanje stvari in odnosov tako, kot so bili v resnici.
Iskanje pravih vzrokov za Tinino stanje se mi je zdelo zelo logično, in čeprav je bilo težko prevzeti odgovornost, sem nekako čutila tudi olajšanje, saj je bila to druge vrste odgovornost kot napačna vzgoja. Bila je odgovornost kontrole odnosov. Dejanja so dobila smisel, in ko se je Tinino zdravje začelo vidno izboljševati, sem dobila končno potrditev, da smo na pravi poti.
Naslednje spoznanje je bilo, da pravzaprav spreminjamo način življenja. Kar nekaj časa je trajalo, da sem doumela povezave med odnosi.
Ni šlo samo za izvajanje vaj. Opaziti je bilo treba odnose, ki so bili do takrat porinjeni čisto ob rob, saj sta bila fizično zdravje in videz preveč v ospredju.
Največji premik se je zgodil, ko sem sama začela delati s sabo. Najprej sem pri Samu Šiniku izvajala aktivno terapijo. Zavedam se, da Tina nosi mojo preteklost, in teža vsega, kar sem začela odkrivati, me je začela dušiti. Če sem nehala izvajati vaje, je bilo lažje.
Potem pa sem začela z programom za AEQ dihanje pri Alešu.
Tu sem začela izkopavati spomine in občutke, za katere bi si želela, da ostanejo skriti. Grozen je bil občutek, da mora moj otrok prenašati težo vsega tega, hkrati pa niti ne ve, kaj nosi. In enako je veljalo za druge člane družine.
Zgodba še ni končana in še lep čas ne bo. Spreminjanje odnosov ne gre tako hitro, so pa posledice na srečo sproti opazne.
V naši družini se razumemo precej drugače kot pred leti, splošna dinamika med nami je mnogo boljša.
Naučili smo se pogovarjati in poslušati, upoštevati drug drugega.
Zdravje se hkrati z odnosi izboljšuje, vendar sedaj ni več vsa pozornost usmerjena v Tinino koleno.
Zavedam se, da je za spremembe potrebno aktivno delovanje, vendar pa je prava usmeritev tista, ki nam je pomagala do razumevanja in izboljšanja.
Hvala, Aleš, za aktivno vodenje.
Opis dogajanja in sprememb - Tine
Pred celotnim dogajanjem je bila komunikacija bolj slaba.
Marsikaj smo počeli skupaj, vendar se nismo dosti pogovarjali.
Ko sta Tina in Sabina začeli hoditi na obiske v Brežice, se je kmalu poznal napredek pri Tini. Postala je bolj zrela, na začetku je bila še dosti tiha. Zdi se mi, da je imela z mamo več komunikacije kot z mano, še sedaj je tako.
Zdi se mi, da se ne znam pogovarjati, na splošno z otroki. Dokler nisem šel sam v Brežice, nisem vedel, kaj se greste. Po prvem obisku na terapiji pa sem razumel, za kaj gre, kako deluje, da je problem pri naju z ženo. Da se morava midva spremeniti, če hočeva pomagati Tini. Ko sem bil tam, sem postal še bolj zagret za to metodo.
Na začetku sem se malo izogibal tega stika, tudi ko je žena delala terapije.
Ko sem sam pri Alešu začel z programom za spodnji del telesa, pa se je tudi meni čisto spremenil svet. V službi sem začel delovati drugače, tam so bile največje spremembe. Drugače sem začel komunicirati z ljudmi, bolj sem začel uveljavljati svoje pravice. Prej sem bil kar tiho in požiral vse, kar je priletelo, potem pa sem začel izražati svoje mnenje in imam v službi mir.
Zdi se mi, da se je moj oče precej spremenil. Včasih sva imela precej bitk, sedaj pa je začel razmišljati drugače. Tudi pri zadnjem skupnem delu se je poznalo, da nisem več “tamal, ki nima šole, nič ne zna in nič ne ve”.
Doma je tudi malo drugače, pozna se, da sta fanta večja. Z njima se da v redu komunicirati, da se pogovoriti o marsičem. Sicer je ravno tako težko kaj izbezati iz njiju z vrtanjem, ampak načeloma se da.
S Tino veliko ne komunicirava, ker ne vem, kako bi pristopil do nje, da bi se bolj pogovarjala.
Z ženo pa se znava sedaj bolje pogovarjati kot prej.
Alešu sem zelo hvaležen, da nas je porinil čez ovire, ki smo jih imeli, da smo začeli drugače gledati nase in na druge.
Pred sabo imamo še delo, mislim pa, da smo čez osnovne ovire že prišli.
Opis dogajanja in sprememb - Samo Šinik
Tina je bila prvič pri meni decembra 2018. Prvi obisk je bil namenjen zgolj učenju in ponavljanju AEQ vaj, ki se jih je prej učila pri Ernst Alešu. Bila je zelo tiha, nesamozavestna, s pogledom, usmerjenim v tla, in med odgovarjanjem na moja vprašanja je običajno pogledovala mamico, kot za odobritev oziroma potrditev povedanega. Videlo se je, da se je vaj že »pridno« učila, tako da sem jo vodil le v upočasnitev in primerno jakost in amplitudo giba. Njena stoječa drža je bila precej porušena oziroma nepravilna, saj je imela levo nogo stalno pokrčeno v kolenu in rahlo na X. Kot da je ne bi mogla povsem iztegniti oziroma si je ne bi upala obremeniti kot desno. Opaziti je bilo mogoče tudi nepravilno rotacijo medenice in skrajšano levo bočno stran.
Januarja 2019 sem z njo začel izvajati aktivno učenje. Že med, še posebno pa po vsakem aktivnem učenju je bilo pri Tini in seveda pri mami opaziti iskrice v očeh, ki so pričale o novih občutkih in vidnih spremembah položaja Tinine leve noge. S protokoli, namenjenimi odpravi SMA refleksa zelene luči oziroma mišičnih prog zadnje strani trupa, je sprostila medenico in posledično bolje iztegnila in poravnala nogo. Vse to je nakazovalo, da gre za funkcionalni problem, in ne strukturni, kar je pomenilo, da bo z rednim, zavestnim izvajanjem AEQ vaj in nadaljevanjem učenja AEQ metode lahko izboljševala trenutno stanje.
Iz obiska v obisk je bilo tako pri Tini kot tudi pri mami opaziti vedno večje zadovoljstvo in zaupanje v metodo. Obe sta postajali čedalje bolj odprti, komunikativni. Opaziti je bilo mogoče velik napredek oziroma spremembo v njuni komunikaciji, ki je potekala vse bolj neposredno in odkrito, brez zadržkov. Komunikacija med njima in nasploh v družini je bila tudi tema naših pogovorov, v katerih sem Tino spodbujal k čim bolj odkriti in neposredni komunikaciji z mamo, njo pa k temu, da ji prisluhne, jo posluša in sliši.
Nato sva s Tino izvajala nadaljnje protokole aktivnega učenja, s čimer je vedno bolje občutila tudi mišične proge sprednje in stranske strani telesa. Boljši občutki so ji omogočali večji nadzor nad gibanjem, večje zavedanje, kako stoji, kako hodi, kako se drži, ko igra inštrument … Naprej sem jo učil primernih AEQ vaj in jo spodbujal k še več detajlom, ki jih lahko zazna, ko se začne v vajah igrati in raziskovati. Vedno večja sproščenost v trupu, predvsem okoli medenice, ki je center telesa, iz katere naj bi izviral vsak gib noge, je pri njej spodbudila spreminjanje samopodobe in samozavesti. Nadaljevala sva s protokoli in vajami, diferenciacijami, namenjenimi izboljšanju občutenja in kontrole nog v povezavi z medenico in trupom.
Zdravniški pregledi specialistov so pokazali in potrdili, da je AEQ metoda prava oblika za Tinino situacijo.
Od nekdaj je bila »pridna« punca, kar se z učenjem AEQ metode ni spremenilo, le še bolj učinkovito dosega v šoli odlične rezultate, pa tudi inštrument je začel zveneti še lepše.
Ko pa se je AEQ metode začela učiti tudi mami, so se rezultati pri Tini le še izboljšali.
Rezultat učenja AEQ metode pri Tini je tako očiten in impresiven, da sem vesel in ponosen, da sem bil lahko del tega.
Osebno sem lahko spremljal počasno, a zanesljivo pot spreminjanja na fizični in čustveni ravni tako Tine kot njene mame. Spoznal sem moč vpliva družine in tradicije na posameznega člana družine. Kaj pomeni imeti vzor, kako nas to lahko nezavedno ponese v pretiravanje, kako s tem oddvojimo um od telesa in kako močne so lahko posledice.
Opis dogajanja in sprememb - Aleš Ernst
Tino sem začel učiti septembra 2018 po telefonskem pogovoru z njeno mamo o težavah, ki jih je takrat imela Tina in so bile povezane s hojo in zelo slabim stanjem leve noge in še posebno levega kolena. Na prvo srečanje sta prišli z materjo, saj je bil potreben temeljit pogovor o odnosih v družini, da bi lahko povezal okolje, v katerem je Tina živela, s stanjem njenega telesa in leve noge.
Najočitnejši sta bili jasno izražena ločenost med materjo in hčerjo ter nezmožnost matere, da bi sprejela močno žalost, ki jo je Tina nekajkrat izrazila med srečanjem. Delovali sta bolj kot tašča in snaha, in ne kot mati in hči, takrat stara 12 let. Tina je bila zadržana, negotova in čutila močno nezaupanje in nesprejemanje same sebe. Mati ji je stala ob strani, in to dobesedno, saj je bil med njima prepad, ki se je kasneje izkazal za medgeneracijski prenos enakega odnosa med Tinino mamo in staro mamo. Tako je bilo zelo očitno, da Tina oddaja pozive za spremembo in spoznanje, ki pa ga je mati zaradi strahu in nemoči odbijala in teh čustev ni hotela sprejeti, saj ni znala niti mogla spremeniti sebe in moža.
Za Tinino mater je bilo značilno močno zakrčeno izražanje ženskih čustev in materinskega vedenja kot posledica pomanjkanja teh čustev in vedenja v njenem otroštvu. Tako je nastalo močno neravnovesje v družini, sploh potem ko je mati rodila brata dvojčka. Potreba po materinskem vedenju v njeni družini se je v zelo kratkem času zelo povečala, mati pa tega ni zmogla nuditi kljub neverjetnemu trudu, ki ga je v otroke zavestno vlagala. Da bi Tina neravnovesje pomagala urejati in obdržati družino v ravnovesju, je instinktivno prevzela nase veliko preveč ženskega vpliva in na svoje telo prenesla veliko odgovornost in se vedno bolj preobremenjevala.
V šestih letih, ki so pretekla od rojstva bratov dvojčkov in obiska pri meni, je ta preobremenitev vedno bolj vidno ovirala Tino pri gibanju in vedno bolj je hodila kot nekdo, ki je pod velikim bremenom. Medtem je tudi padla s konja in še dodatno zakrčila levo stran telesa, da se je lahko še naprej vedla tako. Čustva je večinoma držala zase, da ni obremenjevala drugih v družini, in postajala vse težja, da bi tako lažje dopolnjevala pomanjkanje matere v družini. Njeno vedenje na srečanjih je bilo preveč odgovorno in umetno odraslo, hkrati pa je močno hrepenela po pozornosti in priznanju in pohvali svoje požrtvovalnosti. Hrepenela je po tem, da bi bila pomembna in opažena.
Telesno je bila celotna leva stran veliko močnejša in temu primerno bolj toga in kratka. Zato je bilo največ pozornosti vložene v večanje občutenja in zavedanja stanja leve polovice trupa in učenje boljšega razumevanja AEQ vaj, s katerimi lahko to sama izboljšuje. Hkrati pa je zaradi razlage vedno bolj razumela, kako fizikalni zakoni in čas vplivajo na medsebojne odnose in jih določajo ter zakaj je takšna, kot je.
Učenje je potekalo v prisotnosti matere, kasneje pa tudi z očetom, ki je moral začeti večati vlogo moškega vedenja v družini ter tako razbremeniti Tinino mamo, da je lahko našla čas in energijo za razvijanje svoje materinske vloge, saj je bil ravno močno nenaraven odnos med Tininim očetom in mamo vzrok za Tinino stanje. Hkrati s Tino se je AEQ vaj učila tudi njena mati in jih najprej pomagala izvajati hčeri, nato pa jih je vedno pogosteje izvajala tudi sama. V proces sem vključil Sama Šinika, učitelja AEQ metode 3. stopnje, ki je Tino in njeno mamo učil AEQ metodo z aktivnim učenjem na mizi in podrobnejšim učenjem AEQ vaj.
Vložiti je bilo treba dobri dve leti rednega dela v Tinini družini, da so se odnosi med njimi pravilneje razporedili in da je tako lahko Tina brez strahu pred poslabšanjem stanja v družini razbremenila sebe funkcije, ki jo je morala intuitivno prevzeti pred osmimi leti. Postajala je vedno bolj odprta in odločna ter jasna v izražanju svojih misli, želja in potreb. Ni več tiho ihtela v svoji sobi in je zaradi razumevanja pomembnosti učinkovitega in odgovornega izražanja čustev vedno lažje stala na svojih nogah ter se vedno manj bala prihodnosti. Temu primerno sta se spremenili tudi njena drža in hoja. Leva noga sicer še ni popolnoma enakovredna desni in trajalo bo še leto ali dve, da bo vpliv okolja nanjo dovolj dolgo drugačen, da se bo leva noga lahko povrnila v normalno stanje tako v strukturi kot funkciji.
Dodaten in zelo pomemben vpliv na Tinin napredek je imela odločitev njene mame, da jeseni 2020 začne delati z mano, da bi uredila meje med svojo sedanjo in prejšnjo družino ter dvignila moč in učinkovitost izražanja. Spoznala je, da je v njeni primarni družini prevzela vlogo, ki jo je Tina prevzela v njeni. Takrat je še globlje dojela, zakaj je bila Tina takšna in zakaj ona sama ni mogla biti dovolj vplivna v svoji družini. Z individualnim učenjem je dovolj globoko razumela pomen sprememb varovanja meja in interesov njene družine ne glede na to, kdo jih želi ali potrebuje kršiti. Tako je postopoma razvila vedno večjo samostojnost ter dokončevala razvoj, ki bi ga morala doseči že pred 20 leti. V spletnem programu, ki je potekal spomladi 2021, je še dodatno razvila občutek, kaj ji manjka in kje je preveč aktivna, ter tako primerno zaokrožila svoje zorenje. Spletnega programa učenja AEQ metode se je prav tako udeležil oče in tako še bolje razume vpliv medsebojnih odnosov na svoje in Tinino telesno stanje.
Bolj naraven odnos med Tinino mamo in očetom ter veliko višje zavedanje Tine o tem, kaj je prav in kaj narobe, omogoča nadaljevanje sprememb njenega vedenja, ki izhaja iz drugačnega razumevanja občutkov in čustev, drugačnega izražanja tega, kar čuti, in drugačega odziva njene okolice nanjo. Skladno s tem se spreminjajo tudi njena oblika, drža in gibanje. Vedno bolj stoji in uporablja obe nogi in deklica, ki je pri prihodu na prvo srečanje nerodno in preplašeno skoraj vlekla levo nogo za sabo, je le še oddaljen, a realen spomin in opomin za vse nas, kako veliko breme lahko nevede in nehote naložimo otroku, ki se rodi v za to čustveno nepripravljeno družino.
Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja
