O pohvali razmišljajte kot o načinu izražanja ljubezni. Vaše pohvalne besede spodbujajo otroke in jim dajejo globok občutek, da so cenjeni. Pohvala jim pomaga razvijati samozavedanje in jih uči, kako naj cenijo to, kar so, kot tudi to, kar postajajo.
Ena najpomembnejših dolžnosti, ki jih imamo kot starši, je, da svoje otroke pohvalimo za njihove poskuse in dosežke. S pohvalo ne skoparimo: da bi spodbudili otrokovo porajajoče se samozavedanje, je ni nikoli preveč. Ko priznamo njihovo notranjo vrednost in smo pozorni do nje, jim pomagamo graditi skladišče samozavesti, ki ga lahko uporabljajo, kadar nas ni v bližini ali kadar jim je težko. Ne pretiravamo, če rečemo, da pohvala in priznanje, s katerima obsipamo svoje otroke zdaj, lahko pozitivno vplivata za vse življenje.
Kadar svoje otroke pohvalimo, jim dajemo tudi vzor, kako lahko sami izkazujejo pozornost in priznanje drugim ter svetu okoli sebe. To jim bo pomagalo ustvarjati zdrave odnose in postati ljudje, ki se veselijo življenja in prinašajo pozitivno naravnanost v okolje in med ljudi, s katerimi se srečujejo. S pohvalo postajajo prijetnejša družba.
Zaslužena pohvala
Ko so otroci pohvaljeni, spoznavajo, kaj pomeni biti cenjen kar dvigne njihov občutek lastne vrednosti in dostojanstva. Vsak otrok bi se moral kdaj počutiti tako in naloga staršev je, da mu to omogočimo.
Ni nujno, da si otroci pohvalo vselej “prislužijo”. Da bi jo prejeli, se ne bi smeli dokazovati. Eden od izzivov, s katerimi se moramo spopasti starši, je, da moramo biti pozorni do drobnih razlik med osebnostmi svojih otrok in pohvaliti tiste njihove lastnosti, ki jih želimo spodbujati, medtem ko se razvijajo.
Na družinskem pikniku nekaj otrok igra badminton, odbija perjanico sem ter tja, energično skače, zamahuje in tudi zgreši ter se preprosto zabava. Rok, eden od dvanajstletnikov, preda lopar svoji petletni sestrici in si jo dvigne na ramena, da lahko igra tudi ona. Navdušena je, ker so jo starejši otroci sprejeli medse, in kdaj pa kdaj celo odbije perjanico.
Ko si otroci ob pijači malce oddahnejo, mati tiho reče Roku: “Resnično ljubezniv brat si, da si v igro vključil tudi sestrico. ”Rok skomigne z rameni in steče stran z drugimi otroki, toda na njegovem obrazu je plah nasmešek, ki ga ne more popolnoma skriti. Ve, da njegova mati ceni njegovo prijaznost do sestrice. To v njem spodbudi pozitivno mnenje o samem sebi in zadovoljstvo, da je njegova pozornost opažena in cenjena.
Celo ko imajo otroci najslabše dni, pri njih vedno lahko najdemo kaj, kar lahko opazimo in pohvalimo, še posebej če ne sklepamo prehitro.
Odlomek iz knjige: Otroci so podoba svojih staršev Dorothy L. Nolte, Rachel Harris
Pri iskanju in določanju področij, kjer je potrebno povečati vložen čas in pozornost, se lahko dobro oprete na dve besedi; preveč in premalo. Ko razmišljate, poslušate ali govorite oz. pišete, bodite pozorni na uporabo teh dveh besed. Kadarkoli ju uporabite, s tem definirate neprimeren vložek časa in pozornosti ter energije. Kar je logična posledica izgube realnega občutka zaradi SMA. Bolj kot je občutek popačen, težje soma najde zlato sredino in težje v njej ostane. Ta zlata sredina je pa kjučnega pomena za to kako je oseba prilagodljiva in iznajdliva ter učinkovita. Ko preverite, o katerem področju teče beseda, presodite, koliko je to pomembno za vaše stanje in napredek. In če presodite, da je področje pomembno ter vas preveč ali premalo blokira in vam jemlje možnost pravilne razporeditve časa, energije in pozornosti, je potrebo v to področje vložiti pozornost ter uporabiti načelo sprejemanja in spreminjanja. Česar je preveč, je treba zmanjšati, česar premalo, pa povečati ter ustvarjati pogoje za alostazo in homeostazo. Še bolj škodljivo je kadar v istem stavku porabimo več besed ki se začnejo na pre; npr. predolgo je vozil prehitro.
Aleš Ernst, avtor AEQ metode in avtor AEQ dihanja
