Razumevanje razlik med Klinično somatiko in AEQ metodo iz perspektive učitelja AEQ metode

K Alešu sem prišla, ko je še učil klinično somatiko, ki pa je verjetno ravno takrat, leta 2015 dobivala konkreten pospešek v AEQ metodo.

Moje prvo dojemanje razlike med vajami klinične somatike in AEQ metode je bilo ravno na prvem delu šolanja za 1. stopnjo učitelja AEQ metode. Prvič sem bila vodena na način, ki mi je omogočil raziskovanje samega sebe in to nam je bilo zraven tudi razloženo, da je to tudi namen teh vaj. Verjetno si nam to govoril že preje tudi na kaki delavnici klinične somatike v živo, pa vendarle ta beseda »raziskovanje sebe skozi vaje« in da vajo delaš vsak dan in vsakič bolje (pricip šukonin) je bila zame neka nova iztočnica v smeri AEQ metode. Sama sem se na začetku, ko sem zaradi kroničnih bolečin v križu prišla v stik z Alešem ravno tako ukvarjala z odporom do vaj, predvsem pa so vaje skozi čas postale avtomatizirane in rutinske in posledično sem jih po nekem času tudi opustila. Šele nova razlaga namena AEQ vaj mi je potem dala nov smisel in motivacijo za raziskovanje naprej in neraziskane globine – in to je bil moj prvi uvid novembra 2018.

Sama se spominjam uporabe termina »klinična somatika«, ko sem bila z najmlajšo hčerko po priporočilu Aleša pri Petri Šmid Seljak, leta 2018 – takrat je ona suvereno razlagalo o AEQ metodi – kar me je takrat kar malo zmotilo (saj jaz vendarle to poznam in zame je bila takrat to klinična somatika). 

Ko sem sama zaključila 1. stopnjo šolanja in kasneje še 1. stopnjo AEQ dihanja, je v meni naredilo tisti preskok v dojemanju, da AEQ metoda ni isto kot klinična somatika. Te razlike takrat ne bi znala še ubesedit, sem jo pa začutila v sebi. Pravo dojemanje AEQ metode v vsej svoji globini in v razliki od klinične somatike, pa se je začelo dogajati šele na 3. stopnji, kjer pa dejansko ni več povratka. Ko metodo začutiš skozi protokole na sebi in delo s strankami, učitelj naredi preskok v dojemanju.

Beseda somatika je splošni pojem in zaobjame več tehnik znotraj somatskega zavedanja. In v okviru AEQ metode bi lahko to somatsko zgodovino še bolje izkoristili. S to besedo vendarle nagovarjamo ves svet. Tudi sama klinična somatika, kot taka je odlična metoda in konec koncev temelj, na kateri se je razvila AEQ metoda.

Kot opisuje Hanna v svoji knjigi, in kar se meni zdi bistveno po čemer se somatika razlikuje od vseh ostalih metod pri lajšanju kroničnih stanje je: Samemu sebi se zdite soma. Drugim se zdite telo. Samo vi lahko samega sebe dojemate kot somo – tega ne zmore nihče drug. Vsi drugi pa vas lahko imajo za telo. Celo sami se imate lahko za telo, če se pogledate v ogledalo. V njem boste videli zunanjega tretjeosebnega »njega« ali »njo« tako kot vsi drugi, ampak samo vi imate ta privilegij, da lahko vidite tudi »sebe«.

Somatika je način kako priti v samega sebe in hkrati legitimno spoznanje, da samo stranka lahko začuti sebe od znotraj in začne sebe spreminjati. Nihče od zunanjih virov (zdravniki, terapevti, zdravilci…) tega dolgoročno ne morejo narediti , kot to lahko naredi samo človek sam. Tukaj pa je prišla smer AEQ metode – s povečanjem zavedanja spreminjamo lastno vedenje, z razumevanjem vpliva preteklosti na nas (vpliv podzavesti), sprejemanjem fizikalnih zakonov, z dvigovanjem čustvene zrelosti, urejanjem odnosov, dihanjem….

Knjigo Somatika sem prebrala šele pred kratkim. Pred leti bi jo dojela drugače kot danes. Med branjem primerov, ki jih opisuje Hanna sem prvo dobila občutek, da berem o ljudeh iz čisto drugega časa. Če bi to knjigo brala pred leti, predno sem šla na 3. stopnjo, bi na izkušnje s strankami gledala čisto drugače. Sedaj, ko sama delam z ljudmi in se jih telesno dotikam, se zavedam, da to kar opisuje Hanna v knjigi v današnjem času realno ni mogoče. Ko bereš njegove zapise lahko postaneš zafrustriran.  To kar opisuje, deluje tako preprosto in čudežno. Vsi ti uspehi ob 3-kratnih srečanjih danes v današnji družbi žal niso več niso mogoči, če oseba doma redno ne izvaja vaj, dviguje čustveno zrelost in ureja odnose v svoji okolici.

Kar AEQ metodo razlikuje od »čudežev« klinične somatike je ravno ta prizemljenost. Kruta resnica fizikalnih zakonov, ki na nas vplivajo ves čas. Hanna je že govoril o vplivu fizikalnih zakonov na človeka in tudi sama verjamem, da je bilo verjetno še ogromno zapisov in znanja, ki jih takrat ni predal naprej. Thomas Hanna je bil velik vizionar in njegovo znanje žal ni bilo predano naprej. Hkrati pa se vseeno sprašujem kje so še vsi ostali njegovi učenci in njihovi nasledniki, ki so to znanje dajali naprej v vse možne oblike vrst somatskega učenja? Kaj se dogaja z vsemi ostalimi somatskimi tehnikami? Ali se res ne razvijajo več naprej?

Sprašujem se zakaj je ravno Feldenkrais ostal tako prepoznavno ime v zgodovini somatskega učenja, veliko močneje kot klinična somatika. Hana je metodo Feldenkrais v svetu somatike skokovito nadgradil s svojo metodo »Hanna somatika«, katere razvoj se je zaradi prezgodnje tragične smrti Hanne prehitro ustavil.

Zakaj je znamka »Feldenkrais« skoraj 40 let po smrti ustanovitelja še vedno tako razširjena po svetu? Kako je Moshe Feldenkraisu v 60 letih njegovega aktivnega življenja uspelo narediti tak preboj po celem svetu? Kakšen sistem učenja in širjenja te metode so imeli v vseh teh desetletjih in traja še danes? Feldenkrais je danes še vedno znamka tudi v psihoterapevtskem svetu, s katerim terapevti svetujejo strankam, kot eden od načinov vključevanja telesa v njihovem procesu. V to smer se sedaj pospešeno razvija tudi AEQ metoda.

Zakaj je danes po svetu toliko Feldenkrais učiteljev, kakšen sistem in razvoj skozi zgodovino je bil potreben, da se je znamka tako prijela? Kako se je Feldenkrais skozi desetletja razvijal, stagnira, ali je v zatonu, in zakaj je tako? Kaj se lahko naučimo iz napak drugih, pri razvoju AEQ metode?

AEQ metoda je prilagojena času in njena prednost je ravno to, da se stalno nadgrajuje. S spletnimi tečaji se je ta hitrost razvoj AEQ metode in razlage do strank še skokovito povečala. Obnove učiteljev letošnje 1. stopnje so me fascinirali, kako globoko gre razumevanje že na uvodni stopnji.

Klinična somatika je metoda, ki v prvi vrsti nagovarja ljudi s kroničnimi bolečinami v telesu. Dejansko je bila neka nadgradnja fizioterapije, kjer si se učil odgovornost za svoje stanje prevzemati nase in sam odpravljati kronične bolečine. AEQ metoda pa v svojem bistvu nagovarja vsakogar, ne glede na obliko težav. Kronične bolečine so pereč problem od obstoja človeštva. Dandanes še bolj, saj v tej hitrosti in načinu življenja vedno bolj na plan prihaja pandemija izgorelosti, anksioznosti, kot vrh ledene gore prej že prisotnih kroničnih bolečin. Le-te stranke rešujejo na neskončno možnih načinov ponudbe različnih tehnik, in s tem si človek »kupi » dodatno nekaj let. Tudi znanost je enormno napredovala, danes ga ni sklepa ali dela telesa, ki se ga ne bi dalo operativno zamenjati, in je ni protibolečinske tablete, ki nam kratkoročno ne odvzame bolečin. Torej, človek realno v odnosu do telesa skozi klasično medicino vedno ima plan B, in lahko zlorabi svoje telo po želji. Vse te opozorilne znake ne vzamemo resno, in le-ti se nakopičijo in udarijo kot bumerang najkasneje v vsesplošni izgorelosti, ki pa je s covid pandemijo prišla še bolj do izraza.

AEQ metoda je odgovor na te čase. Klinična somatika tega nima. Kot učitelj klinične somatike lahko strankam napoveš, da bodo lahkotno odpravile kronične bolečine. Kot učiteljica AEQ metode sem stranki dolžna razložiti, da se jim z dvigovanjem lastnega zavedanja, dviguje tudi zavedanje njihovega realnega stanja v telesu, ki pa ne more biti dobro, sicer ne bi prišle v take težave (kronične bolečine, bolezni), in zaradi česar so poiskale pomoč učitelja. Ta metoda tudi ni za vsakogar –  s svojo učinkovitostjo in (včasih kruto) realnim odnosom do življenja, pa pomaga vsakomur. Ko je učenec pripravljen, pride učitelj.