Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki omogoča spremembo kemične energije hrane v energijo, potrebno za delovanje telesnih sistemov, zavedanje in gibanje. To pa je mogoče le, če je v telesu dovolj CO2, plina, ki ga proizvajamo sami, tako kot druge aerobno delujoče živali, v atmosferi ga je namreč že dolgo premalo za kakovosten aerobni proces. Zato je pomembno razumeti vlogo dihanja v tem procesu in dejstva dihalnega procesa. Če nanj nismo pozorni, dihamo bolj ali manj pravilno in s tem močno vplivamo na to, kako se počutimo in kakšne rezultate dosegamo. Običajno razmišljanje je, da zraka ni nikoli preveč, in tako pogosto dihamo preveč. Ko začutimo potrebo po vdihu, jo lahko brez težav zadovoljimo, saj je zraka dovolj in še zastonj je, ter dihanje prepustimo avtomatizmu, ne da bi razmišljali, da se lahko naša dihalna avtomatika razglasi in ne omogoča optimalnega razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom v pljučih in krvi.

Dihanje je osnovna življenjska funkcija, ki omogoča spremembo kemične energije hrane v energijo, potrebno za delovanje telesnih sistemov, zavedanje in gibanje. To pa je mogoče le, če je v telesu dovolj CO2, plina, ki ga proizvajamo sami, tako kot druge aerobno delujoče živali, v atmosferi ga je namreč že dolgo premalo za kakovosten aerobni proces. Zato je pomembno razumeti vlogo dihanja v tem procesu in dejstva dihalnega procesa. Če nanj nismo pozorni, dihamo bolj ali manj pravilno in s tem močno vplivamo na to, kako se počutimo in kakšne rezultate dosegamo. Običajno razmišljanje je, da zraka ni nikoli preveč, in tako pogosto dihamo preveč. Ko začutimo potrebo po vdihu, jo lahko brez težav zadovoljimo, saj je zraka dovolj in še zastonj je, ter dihanje prepustimo avtomatizmu, ne da bi razmišljali, da se lahko naša dihalna avtomatika razglasi in ne omogoča optimalnega razmerja med kisikom in ogljikovim dioksidom v pljučih in krvi.