Pozdravljeni g. Aleš!

V prvem tednu izvajanja vaj sem opazila kar nekaj novih zaznav o svojem telesu in svojem delovanju/počutju.

Najbolj očitna sprememba je bila, ko sem se usedla zjutraj pred računalnik, da pričnem z delom in so misli bile jasne. Zložene so bile v vrstni red. To me je presenetilo, saj sem skoraj celo leto imela stalen občutek, da ne vem kje začeti in sem delala 5 stvari po malo in nobene dokončala. Prestavljala in pisala opomnike za naslednji dan, pa naslednji… Po 1 tednu pa sem skoraj 5 opomnikov odkljukala v enem dnevu.

Druga opažena sprememba pa je bila večja umirjenost pri pregovarjanju z otroci. Opazila sem, da ko sem prosila za kakšen opravek/nalogo in se je začelo pregovarjanje, sem na to mirno odreagirala in da je ta umirjenost trajala. Ni popustila oz. me ni zajela jeza in predvsem hitenje. Saj grem sami sebi na živce, ko se slišim, da ponavljam besede “no, hitro,hitro”. Me nervira ta občutek priganjanja in hitenja. To mi je tudi pri tem koronskem času najbolj všeč, da ni občutka konstantnega norenja. Čeprav si že prej nismo popoldneve zorganizirali/napolnili z dejavnostmi. Smo bili kar na igriščuli doma.

Kot sem že zadnjič pred vajo povedala, sem pa imela en dan hud glavobol in dobila herpes. Pri sami izvedbi vaj, najbolj očitno zaznam razliko pri dvigovanju medenice – kako logično in lahkotno gre leva stran gor, desna je pa vsa trda in bi ostala kar na tleh. Ter zelo težko držim vrat dvignjen, dobim občutek kot da imam beton okoli njega. Čeprav sem pri včerajšnji vaji imela že boljši občutek, je bil že malo lažji.

Sem pa po vsaki vaji bolj sproščena, občutek imam, da se je telo razlezlo po tleh.

En lep dan želim!