Aleš pozdravljen!

Meni je bila delavnica izjemno zanimiva. Začel sem je z hudimi bolečinami v križu. Že leto in pol se srečujem s tem problemom.

Bolj, ko smo se bližali koncu programa, bolj so mi v zavest prihajale vaše besede in razlage.

Svoj življenjski ritem sem upočasnil na minimum – ne morem verjeti, kako hitro sem živel, na polno, včasih brezglavo, brez razmislekov, kaj sledi.

Sedaj živim bistveno počasneje in stanje v telesu se mi spreminja – na bolje. Bolečine pojenjujejo zelo počasi, kar je v redu, kot pravite – vendar to se mi dogaja šele po enem mesecu v zadnjem tednu programa.

Veselim se obdobja, ko bom delal vaje sam in se postavil na svoje noge. Zavedam se da me čaka še mesece ukvarjanja s seboj, da pridem na zeleno vejo.

Me pa vedno bolj bolijo noge v stegnih. To si razlagam s tem, da šele zdaj vidim, kako sem preobremenil svoje telo, ne da bi to sploh vedel. Zdaj to vem in moram umiriti življenje.

Hvala za to.

Med programom se mi je segrevalo telo, sedaj je bolje. Nekje ne sredi sem mislil, da me bo presekalo hrbet na pol.

Komaj sem stal, sedel in ležal. Bolečine so bile neznosne. To se je umirilo po štirih dneh, ko sem šel na dopust.

Rezultat delavnice je, da sedaj hodim počasi, živim počasi, razmišljam počasi – vidim stvari, ki jih prej nisem videl. Vse bolj se ukvarjam tudi s svojo preteklostjo ampak v smislu odkrivanja zakaj se odzivam, kot se. To vključujem v sedanjost.

Ne nalagam si novih obveznosti, urim se v tem, da ljudem NE – to je po 50 letih življenja zelo težko. Če želim sebi dobro, je to nujno potrebno.

HVALA VAM ZA VSE SLIŠANO IN DOŽIVETO!

Včeraj  in danes sem delal vaje sam in to je delati precej težje, kot z vašim vodenjem. Delal sem vajo stranski obrat in me je po koncu bolel hrbet – ko sem delal z vašim vodenjem, me ni bolel. Hm…

Veselim se tudi naslednjega programa o dihanju.

Sebastian