Zavedanje lastnega telesa ali stik z realnostjo
Hand holding a match burning at both ends

Zavedanje lastnega telesa ali stik z realnostjo

Skozi svoje telo občutimo svoj notranji in zunanji svet in se skozi telo na oba svetova odzovemo. Skozi učenje AEQ metode spreminjamo te odnose in ustvarjamo močnejši in jasnejši stik z realnostjo telesa.

Na podlagi resničnosti telesnih občutij ima naša identiteta vsebino in strukturo.

Za vsakega od nas je osnovna realnost naše telo. Izguba vpliva telesnih občutkov na delovanje uma in ravnovesja spremeni življenje in ustvari kronično zakrčenost in nepravilno delovanje senzorno motorne povratne zanke. Za človeka v takšnem stanju je značilno, da:

(1) sledi nerealnim ciljem ali pa se oklepa iluzije,

(2) ni prizemljen in ima močan občutek telesne nemoči,

(3) izgubil je upanje in vero.

Continue Reading Zavedanje lastnega telesa ali stik z realnostjo
Če bi bil še enkrat otrok, bi …
One-year baby girl playing upside down on the street

Če bi bil še enkrat otrok, bi …

Branje za močnejše živce: kako poteka samouničevanje z najboljšimi nameni? Podobnost z samouničevanjem v športni rekreaciji ni slučajna.

Že v zgodnjem otroštvu ima nenadzorovan dostop do spleta in vse pogosteje lasten pameten telefon. Pogosto je bolj v podporo odraslim kot odrasli njemu.

Zdravje je osnovna potreba življenja. Zdravje bi moralo biti normalno stanje celote, bolezen pa izjema. Bolezen nastane kadar je kompleksnost delovanja celote nižja od zahtev okolja, iz česar sledi, da bolezen ne more biti osnovno življenjsko stanje, saj se takrat življenje sploh ne bi moglo razviti.

Pri svojem delu pa ugotavljam, da je stanje večine ljudi ravno nasprotno in da je večino v bolezen privedlo samouničevanje z dobrimi nameni. Podlago zanj so razvili že v zgodnjem otroštvu.

Continue Reading Če bi bil še enkrat otrok, bi …
Uspešnost pri Športu
Woman having stomach pain while working out

Uspešnost pri Športu

Kot dolgoletni lastnik kolesarske trgovine sem lahko posledice nepravilnega pristopa do športa in napačnega motiva za uspešnost v športu pogosto opazoval pri svojih strankah. Največkrat si je tekač želel kupiti kolo, da bi razbremenil kolena in tetive, saj so mu svetovali - prijatelj, ortoped, fizioterapevt … -, naj vsaj nekaj dni na teden kolesari, namesto teče. Ob tem tekač pove, da ima zadnja leta vse več problemov z bolečinami in poškodbami in da vse težje ohranja nivo rezultatov, primernih njegovi ambiciji ali načrtom. Običajno si je kupil cestno kolo, da je z njim ohranjal kondicijsko pripravljenost. V nadaljevanju je večina prešla s teka na kolesarjenje, teka je bilo vse manj, kolesarjenja vse več. Odnos do telesa pa je ostajal nespremenjen.

Continue Reading Uspešnost pri Športu

Bolečina

Kaj je bolečina in kaj nam sporoča V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je bolečina opredeljena kot »neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca«, v drugotnem pomenu pa kot »občutek duševnega trpljenja«. Ker je lahko posledica telesnega ali umskega neugodja, je jasno, da sta zanjo dovzetna tako telo kot um. Pojavlja se v mnogih oblikah. Praska. Udarec. Zmečkanina. Obolenje. Moten spanec. Grožnja. Črvičenje v trebuhu. Otrplost v roki ali nogi. Včasih je bolečina izredno močna, včasih bolj blaga, vendar vedno čutimo, da je prisotna. Največkrat nam skuša nekaj dopovedati.

Continue Reading Bolečina

Sprememba in prehod

Sami se ne želimo spremeniti, čeprav pričakujemo, da se bodo vsi drugi, kar bi nato spremenilo naša življenja. Pa vendar je nujno, da vse spremembe, ki jih moramo izpeljati, izhajajo iz naše notranjosti. Sprememba pomeni, da se osvobodimo občutkov ločenosti, osamitve, osamljenosti, jeze, strahu in bolečine. Ustvarjamo življenje, v katerem se lahko sprostimo in uživamo življenje, kakršno se nam kaže – kjer vemo, da se bo najlepše izteklo. Lahko mislite na spremembo kot na notranje pospravljanje? Če vam uspeva sproti in po malo, bo sčasoma vse urejeno. Sploh vam ni treba postoriti vsega, da bi začeli opažati rezultate. Če se zmorete vsaj malce spremeniti, se boste prav kmalu bolje počutili.  

Continue Reading Sprememba in prehod

Čustva in AEQ metoda®

Ko se sprožijo močna čustva, pride do fizioloških reakcij. Poveča se delovanje simpatikusa, pospeši se nam utrip, poveča tlak, hitreje dihamo, preplavi nas adrenalin, telo-mišice so pripravljene na aktivnost (boj, beg). Te spremembe pravzaprav omogočajo, da se človek uspešneje sooči z nastalo situacijo. Včasih, ko so ljudje bežali pred medvedom ali šli v boj zaradi spora, je bilo vse to smiselno, čustva so imela evolucijsko funkcijo, ki je omogočala preživetje. V civilizirani družbi ta aktivacijska funkcija čustev večkrat škodi kot koristi. Ko smo na primer besni na šefa, ali pa se močno prestrašimo imamo enake telesne odzive kot so jih imeli ljudje nekoč, toda telesa več ne »sprostimo« z bojem ali begom in to sigurno ne vpliva nanj pozitivno.

Continue Reading Čustva in AEQ metoda®

Dihanje AEQ

Namen dihanja je, da čim bolj učinkovito izmenjavamo pline med zrakom in krvjo v pljučih. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane tako dostopen vsem telesnim celicam, ob prisotnosti kisika se v celicah sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Po drugi strani pa se iz telesa izloča ogljikov dioksid, ki je produkt celičnega metabolizma. Dihanje, če je ustrezno, omogoča ravnovesje v telesu in homeostazo v celicah. Od kakovosti dihanja je odvisno, kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, stanje uma, kakšni so čustveni odzivi. Kakšna pa je realna slika dihanja v večini primerov? Globoko, počasno neslišno trebušno dihanje ali dihanje z diafragmo je bolj domena dojenčkov in malih otrok, kot pa mladostnikov in odraslih. Zakaj pride do sprememb v načinu dihanja?

Continue Reading Dihanje AEQ

Ločenost

Osnova zanjo je povečana vloga in moč ritne mišice. Pokončna drža je izpostavila njegove ranljive dele telesa (trebuh, vrat, mednožje) svetu. Tako izpostavljen se je pričel močneje zavedati čustev in razvijati sposobnost njihovega izražanja. Hkrati so sprednje okončine dobile drug pomen in namen. Ko opazuješ violinista pri igranju, se ti zdi, da imajo njegove roke svoje življenje. Človek svojim rokam dolguje visoko razvito funkcijo dotika, ki je zelo pomembna pri dojemanju resničnosti in najbolj vpliva na razvoj in delovanje uma.

Continue Reading Ločenost

Celovitost in zavestnost

Človek brez zavesti bi bil kot robot: popoln v svojem gibanju, niti giba preveč ali premalo ne bi napravil v brezpogojni usmerjenosti k cilju. Bil bi brez čustev in občutkov, skrbno zaščiten pred bolečino. A ker človek ni stroj, je prav, da se tej svoji zavestnosti skrbno posveča. Zavedati se sebe nam je prirojeno in nam omogoča odločati se in izbirati. Bolj svobodni smo v telesu in duhu, lažje usmerjamo svoje življenje, medtem ko nas ignoranca naredi ujetnike začaranega kroga težav in bolezni.

Continue Reading Celovitost in zavestnost

Entropija in smisel bolečine

Pomeni spremembo na slabše v manjšo urejenost in kompleksnost. Je tendenca k posplošitvi z zmanjšanjem razvejanosti in notranje hierarhije sistema do popolnega izenačenja z najnižjo vrednostjo (smrt). Večja kot je urejenost, manjša je entropija in obratno. Pri človeku se od spočetja naprej urejenost veča in s tem se veča prilagodljivost, uporabnost in kompleksnost. Večja kot je urejenost, bolj je ta kompleksnost uporabna. Količina človekove energije, ki se ne more pretvoriti v delo, psihofizično neurejenost povečuje; povzroča bolezen, bolečino, izgubo volje do življenja, celo smrt. Je splošno prisotna ter vpliva nenehno. Človek lahko entropijo nadzoruje in bistveno upočasni, ne more je pa ustaviti. Upočasnitev lahko izvede samo z uporabo zavestnega dela uma, ki zna in more, ob učenju in raziskovanju, povečevati urejenost sistema. Zaradi močno spremenjenega načina življenja pa ima učenje vedno manjšo vlogo. Za raziskovanje je na voljo vedno manj časa ter domišljije, brez katere raziskovanje ni možno.  

Continue Reading Entropija in smisel bolečine