Je proces, ki se imenuje potlačenje misli, poskus odrivanja neželenih misli in čustev.   Pokojni Daniel Wegener, socialni psiholog iz Harvarda, je naletel na zapis velikega ruskega pisatelja Fjodorja Dostojevskega: ''Poskusite sledeče opravilo: poskušajte NErazmišljati o polarnem medvedu, in edino stvar, ki jo boš videl v mislih, bo prekleti severni medved.'' Wegener, ki je verjel, da je ta trditev resnična, se je odločil, da jo bo preizkusil. Skozi serijo raziskav in eksperimentov je odkril fenomen in ga poimenoval »ironična napaka«, ki pomeni, da bolj kot skušamo potiskati svoje misli stran, hitreje in bolj bodo prihajale nazaj. Do tega pride, ker je potlačenje misli za um težko opravilo. Um mora stalno nadzirati mentalne aktivnosti za odkrivanje prepovedanih misli: Je kje tukaj kakšen polarni medved? Možgani dolgo ne morejo vzdrževati takšnega nadzora. Utrudijo se. Polarnega medveda poskušajo skriti pod debelim ledom, ampak se njegova glava pojavi spet nad vodo, za dobro mero pa s sabo pripelje še nekaj prijateljev. Rezultat potlačitve misli je, da še bolj razmišljamo o polarnih medvedih. Ironična napaka je eden izmed razlogov, zakaj kadilci, ki skušajo opustiti kajenje, neprestano razmišljajo o kajenju, in zakaj ljudje, ki so na dieti in skušajo ne razmišljati o hrani, razmišljajo o sladkih prigrizkih.

Da bo izkušnja Monike bralcu bolj razumljiva, naj dodam, da je prišla do mene skoraj brez občutka za telo in gibanje. Zavestno je sicer lahko premaknila določen del telesa, a ga ni dovolj zaznavala. Njeno samozanikanje zaradi močne senzorno motorične amnezije je koreninilo globoko, zato je bilo potrebno proces izvajati počasi in previdno. Hvala za pogum in pripravljenost delitve vse prej kot prijetnega procesa premikanja v višjo povezanost. "Preden sem prišla na prvo AEQ terapijo, sem mislila, da se bom tam naučila nekaj vaj, ki jih bom redno izvajala nekaj mesecev in da se bodo moje kronične neopredeljene bolečine v telesu zmanjšale ali celo izginile.  

Naučeni in vzgojeni smo, da moramo neprestano nekaj početi. To prepričanje izvira iz moderne potrošniške družbe. Podležemo mu le, če naše telo in občutki ne morejo vplivati na naše misli, odločitve in dejanja.   Nepovezanost vodi v premlevanje in načine delovanja zavesti, ki dvigajo njeno hitrost. Telo temu ne zmore slediti, kajti podrejene je realnemu stanju in zavezan sinhronizaciji življenjskih procesov. Zavest ima na delovanje telesa manjši vpliv, večina življenjskih procesov se odvija avtonomno. Kolikor vpliva pa zavest vendarle ima, to s pridom lahko izkoristimo za spreminjanje telesnega delovanja. To je še posebno pomembno, ko se prilagajamo spremembam v naši okolici in okolju. Prevelika neskladnost med zavestjo in telesom škoduje dolgoročno: vodi v neučinkovitost, bolečino in bolezen.   Za stanje nepovezanosti uma in telesa obstaja več razlogov. Človekova pokončna drža je dvignila glavo nad telo. Človeški možgani so izjemna, do sedaj najkompleksnejša nam znana stvaritev narave.