Ob prebiranju testa novega avtomobila, ki je ravno prišel na trg, sem ugledal očiten trend, ki je zelo zaskrbljujoč. Medtem ko tehnologija pri avtomobilih v zadnjih 50 letih nenehno napreduje, se vztrajno slabšala učinkovitost gibanja in samozavedanja ljudi. Učinkovitost in zanesljivost človeka postajata obratno sorazmerni z učinkovitostjo in zanesljivostjo avtomobila.

Še pred pol stoletja so se ljudje še tudi v zrelih letih gibali relativno lahkotno in učinkovito, zdravniško pomoč so pretežno potrebovali zaradi poškodb pri delu. Avtomobili tega časa so bili glasni, potratni in nezanesljivi, lastnik konjička je bil tudi njegov mehanik. Upravljanje z vozilom je zahtevalo več prakse, znanja, izkušenj, občutka in razmišljanja, o bolečinah v hrbtu, vratu, križu in ramenih, o išiasu in glavobolih se je vedelo manj in razpravljalo manj. Danes je ravno obratno. Avtomobili so postali zanesljivi, hkrati pa je njihovo ohišje hermetično in vanj nestrokovnjak praviloma ne more posegati. Poraba in hrup sta manjša, udobje in opremljenost vozila čedalje večja. Upravljanje z vozilom zahteva vedno manj znanja, občutka, prakse in razmišljanja. Medtem pa so ljudje v zrelih letih pretežno okorni, počasni. Gibljejo se brez mehkobe, pogosto pa je vtis, da tudi brez užitka. Bolečine v mišicah so postale zveste spremljevalke.

Bolnišnice, zdravstveni domovi in fizioterapevtske ambulante so polne, čakalne vrste za umetne kolke, operacije hrbtenice, vratu, razbijanja kalcinacij v ramenih pa še nikoli niso bile daljše.Vznikajo revije in priročniki o zdravju in izboljšanju telesnega počutja ter urjenju gibanja in nasploh zdravega načina življenja.

Ljudje vedo o sebi vedno manj in so vedno bolj odvisni od pomoči umetne inteligence in virov energije. S tem je povezano čedalje večje število kroničnih bolečin in bolezni brez jasno postavljene diagnoze.

Po kakšnem ključu razvijajo vedno boljše in učinkovitejše avtomobile? Dober opazovalec bo povlekel vzporednice med avtomobilom in človekovimi organskimi sistemi. V zadnjega pol stoletja se je podeseterilo število tipal, ki v možgane pošiljajo čedalje več podatkov o dogajanju v štirikolesniku, zaradi česar lahko umetna inteligenca bolj in bolj prilagaja delovanje avtomobila trenutnim zahtevam sodobnega voznika. Današnji avto je bolj prilagodljiv kot včasih, sorazmerno manjša pa postaja prilagodljivosti voznika; sedenje v avtu in vožnja postajata čedalje bolj udobni, hkrati se veča potreba po aktivnem sodelovanju voznika v prometu in nadzoru vozila. Prihodnost, kot nam jo rišejo vodilni proizvajalci avtomobilov, predvideva širjenje avtomatizacije in avtonomije vozila.

S tem ni nič narobe, napredek je prinesel mnogo dobrega, recimo manj nesreč s težko poškodovanimi, prihranke pri gorivu, manj škodljivih emisij, večjo mobilnost. A tudi slabe strani napredka beležimo, kot pač pri vsakem napredku. Ljudje se manj gibljemo, gibi postajajo enolični. Sebe čutimo slabše, manj razumemo delovanje lastnega telesa. Težave začutimo šele, ko so te že napredovale, takrat pa več ne znamo popraviti škode. Ne znamo prepoznati slabih navad in jih spremeniti; ne zavedam se napačnih gibov in drže. Pomoč iščemo pri strokovnjakih, pozabljamo pa jo poiskati tudi pri sebi niti ne skušamo razumeti, kaj se z nami dogaja med zdravljenjem.

Terapevtu pravilno in slikovito opisati počutje in bolečine pa je zelo pomembno. Terapevti opažamo, da ljudje slabo povezujejo svoje telo in zato ne znajo izluščiti in nato strniti za zdravje pomembnih podatkov, zato pa o svojem konjičku vedo toliko več – teku njegovega motorja znajo bolje prisluhniti kot svojemu teku. Naše življenje je avtomatizirano, zato manj uporabljamo zavestni del možganov in se zategadelj slabo prilagajamo na spremembe v nas in naši oklici. Ker se povečuje število nalog, ki jih moramo dnevno opraviti, in število odločitev, ki jih moramo sprejeti, je za nas dobrodošlo, da si življenje olajšamo s tehnologijo.

Z vajami AEQ metode® si bomo obnovili občutenje svojega telesa in povečali nadzor nad samim sabo. Tako lahko obdržimo večji del sposobnosti, ki so jih imeli naši predniki, obenem pa lahko sebi v prid uporabimo napredek v tehnologiji, ki je sodobnemu človeku dostopna v izobilju.

Sistem, ki je učinkovit, varuje pred obrabo ter omogoča večjo zanesljivost ter zadovoljstvo obenem. To še kako velja tudi za naše telo. Človek bi si moral prizadevati za telesni ter osebnostno-duhovni razvoj, le tako lahko ohrani svoje telo učinkovito. Organ, ki smo ga skozi evolucijo razvili ravno zato, da bi preživeli in prevladali, je zavestni del možganov* (korteks).

*Po raziskavah dr. Yuria Yatska prebivalec države zahodnega sveta povprečno zavestno razmišlja le tri minute na dan.