Pozdravljeni,

Prvi teden oziroma prve dni vaj sem se navajal na terminologijo SMA in razlage Aeq o vplivih lastnih, podedovanih in posredovanih iz okolja čustev in impulzov, ki so očitno pripeljali do zakrčenosti mojega zgornjega dela telesa;

Kar na lepem so se mi začeli vrteti filmi iz preteklosti, kjer sem začutil kako močno tesnobo, jezo in nemoč predvsem pri starših in tudi prizori iz odraščanja v osnovni in srednji šoli.

Do nekje 18-tega leta sem bil, kar obilen, debel in me to izredno obremenjevalo, zato sem kot najstnik začel z nenadzorovanimi treningi in preforsiranjem telesa včasih do onemoglosti, da izgubim na teži in “normalno”postavo. Tistega časa se ni nič poznalo na telesni bolečini oziroma notranjem sočutju do telesa, ker je bil cilj odrejen in se mora zgoditi. In je telo kar zdržalo do pred nekaj let, ko so se mi začele pojavljati zmerne do močne bolečine v levi strani hrbta, potem v levem ramenu in nato v levem boku ter še kolku. To traja že kar nekaj let.

Vmes se bolečina seli sem ter tja, a najbolj konstantno je izrazita v sredini leve polovice hrbta in kar vztraja.

Mogoče ni odgovor na vprašanje, a da Vam nekako opišem preteklo stanje.

Odkar sem na AEQ programu opažam, da sem bil od nekdaj preveč zaletav in nepotrpežljiv, vse se je moralo zgoditi takoj ali čimprej, ker drugače brez veze, a ker se v družini in odnosih ne dogaja vse, kako si želimo in po naše, sem se zaradi izogibanju konfliktov vedno raje umaknil in zadeve potlačil… j*bi ga – če bi vedel bi drugače.

Moji domači so opazili po prvih dneh, da sem postal bolj vzkipljiv in gosto beseden kot prej, predvsem na situacije katere me prej niso toliko motile-pač vsakdanje stvari, dogodki itd.

Vaje delam, koliko lahko zavestno in počasi, vmes se še izgubim v navodilih in tudi v želji, da bi čim lepše in natančno naredil vajo, a velikokrat ne gre, zato mi seveda ego nabija, a sva že na boljši zvezi in se nekoliko bolj razumeva.

Pri vajah najbolj koliko jaz občutim, ne nadzorovano izvajam hrbtno uro predvsem, ko gibljemo ramena proti hrbtenici, torej navznoter, pri tem težje z levo kot z desno ramo.

Ko obkrožimo vse ure je itak kot kromir ali celo kocka.

Se pa od začetka AEQ do danes boljše počutim, lažje nadziram notanje ipmulze, slišim že bolj kaj mi pravi telo in kdaj mu je že preveč vsega..a še me odnese.

Družino nekako bolj “čutim” v smislu… bolj se lahko osredotočam na trenutke in odnose tako z otrokoma kot s soprogo..

V glavnem za zdaj sem zelo zadovoljen in presenečen kako vplivajo tehnike Aeq name.

Toliko za zdaj, je še ogromno verjetno pomembnih stvari, ki bodo prišle na plan.

Lp,

udeleženec 30 dnevnega programa