Pozdravljen Aleš,

odločila sem se, da ti napišem svoja doživljanja in občutke, povezane z AEQ metodo. Prvič sem se z AEQjem srečala, ko sem se udeležila šolanja za 1. stopnjo. Postala sem navdušena, da lahko AEQ metodo lepo povežem s svojim poklicem fizioterapevtke. Poleg tega pa sem marsikaj izvedela tudi o sebi. Pomislila sem, da bo to se dolga in trnova pot.

Nato sem nadaljevala s 30-dnevnim programom AEQ dihanja. Vaje, ki smo jih izvajali v ležečem položaju so mi bile užitek. Ko pa si napovedal, da bomo šli vajo stoje, pa so se mi začele tresti noge, ki so naenkrat postale mehke in hkrati sem postala živčna. Imela sem borbe sama s sabo. Zakaj z lahkoto delam vaje leže, stoje pa me dobesedno zablokira.

Prišlo je poletje, ko sem se želela umakniti od vsega. Na misel mi je prišlo tvoje vprašanje, zakaj se ne preselim v kraj, kjer imam tudi partnerja. Vedela sem, da ljubezen na daljavo ne funkcionira prav dolgo. Začela sem intenzivneje razmišljati, kaj selitev pomeni zame in ugotovila, da si to resnično želim.

Sedaj sem sredi 60-dnevnega AEQ dihanja. Začela sem čutiti svoje telo. Pri vajah v stoječem položaju nimam več občutka strahu in panike, začutim moč. Moj vdih, ki je spomladi trajal max. 3 s, sedaj traja 10 s, na kar sem zelo ponosna. Čutim tudi samozavest in notranji mir. Opogumila sem se in v službi dala odpoved. Vesela sem, da sem naredila nov korak v življenju.

Rada bi se ti zahvalila za vse brce v rit, ki sem jih potrebovala, da sem se premaknila naprej. Trpel je moj ego, ampak sem se iz tega marsikaj naučila.