Program AEQ dihanja in v nadaljevanju še program za dvig čustvene zrelosti sta bila moj drugi in tretji program. V prvem (prav tako AEQ dihanje) sem večinoma jokala. Niti nisem vedela, zakaj, niti nisem podoživljala kaj dosti. Vedela sem, da imam ogromno zakopanega in po Aleševem nasvetu sem se prijavila še na ta dva programa. Priznam, da sem se velikokrat vprašala, zakaj neki je to dobro.

Pa sem kmalu dobila obilo razlogov. Dobila pa sem tudi zelo pomembne razlage. Dogodkov, počutja, reakcij. Vse razlage, ki sem jih slišala med izvajanjem programov, so osvetlile spremljajoče občutke in pomagale usmerjati pozornost v pravo smer.Če kaj nisem dobro razumela, sem vprašala po mailu in dobila odgovore, ki so mi pomagali razumeti in me hkrati opogumljali na poti.

Že med izvajanjem zadnjega programa sem začela zaključevati projekte, ki so mi jemali čas in energijo, ker se zadeva kljub obilo dela ni nikamor premaknila. Po zaključku zadnjega programa pa se je začelo odpirati. V mesecu po zaključku programa predvsem dokončujem. Najprej projekte, ki so me bremenili, sedaj pa še po stanovanju. Ob vsakem zaključku se potrudim najti notranje zadovoljstvo in v njem uživati in z navdušenjem opažam, da to zadovoljstvo ni več pogojeno z zadovoljstvom mojih staršev, kot je bilo do sedaj. Kot da je to res samo moje.

Začela sem spoznavati in graditi odnose z novimi ljudmi, s katerimi jih prej ne bi. Velikokrat sem začudena nad tem, koliko drugače sedaj opazim ter dojamem odnose v naši družini in med drugimi ljudmi. Včasih sem osupla nad odnosi drugih ljudi do mene in tem, kakšen odnos imajo do mene v moji družini, ker so tako pozitivno drugačni.

Postala sem bolj spontana. Za več dejanj sem se odločila v trenutku, ko se je pojavila prilika, jih nenačrtovano izpeljala – in uspele so! Tega prej ne bi nikoli storila.

Programi so zelo vplivali na spanje. Sicer se ponoči še vedno zbujam, ampak sedaj brez strahu spim odkrita, ker pod mojo posteljo ni več pošasti. Sicer ne sanjam kaj dosti, to me verjetno še čaka.

Telesno najbolj občutim razliko v sprednjem delu trupa. Tu sem imela izjemno močno amnezijo, saj od prepon navzgor nisem občutila skoraj nič. Nobenih bolečin znotraj, tudi na koži sem komaj kaj čutila. Sedaj sem začela čutiti krčenje mišic, občutek na koži se prav tako postopno veča. V tem predelu sem kar naprej krče, saj sem jih lahko dobro videla, čeprav jih pa nisem čutila. Sedaj se je to umirilo. Krčenje mišic čutim, število krčev pa se je zelo zmanjšalo in zadnji so bili že tudi boleči. Kar pomeni, da se amnezija občutno manjša.

Zdi se mi, da se mi je dojemanje in občutenje življenja obrnilo kot noč in dan. Upam, da ne prehitro.

Redno sodelovanje na programih je bilo zelo zahtevno, saj so zelo posegali v moj urnik. Moram priznati, da sem si prav oddahnila, ko smo končali in kar nekaj časa nisem izvajala vaj. Šla sem na dopust in tam predvsem počivala – to je bilo zame nekaj novega. (Mimogrede: kaj delaš, ko počivaš?)

Ko sem se spet odločila delati vaje, sem med izvajanjem gladko zaspala.

Tudi vaje bom spet delala in nadaljevala spreminjanje podzavesti. Toliko časa sem se ukvarjala s seboj brez uspeha, da bom sedaj, ko so se stvari začele spreminjati na boljše prav gotovo vztrajala.

Lep pozdrav, Urška