Čez dan večkrat opazim, da kakšno mišico stiskam po nepotrebnem, kar pomeni, da je moje zavedanje telesa in pozornost nanj večja

Aleš živjo.

Moj tretji teden učenja po 30-dnevnem programu je bil do sedaj najtežji. Čutila sem utrujenost skozi cele dneve tega tedna, včasih bolj izrazito, včasih manj. Zelo sem čutila mišice zadnjih strani nog (kot muskelfiber). Spala sem vredu. Večkrat sedaj opazim, ko se zjutraj zbujam in sem še malo v dremežu, da stiskam zobe in zgornji del hrbta ter vrat. To je rahlo, nežno stiskanje, a ko se ga zavem in sprostim mišice, mi resnično odleže. Kot bi se pogreznila v posteljo, se zlila s podlago. Tudi čez dan večkrat opazim, da kakšno mišico stiskam po nepotrebnem. Kar pomeni, da je moje zavedanje telesa in pozornost nanj večja, bolj ga čutim in vem, kaj storiti, da napetost popusti.

Pri vajah se veliko dogaja. En dan se je pri obratu noge pojavila bolečina v desnem boku (od strani). Do sedaj me na desni strani ni še nikoli bolelo. Ob koncu vaje bolečine ni bilo več.

Pri obratu noge ne čutim teže boka, ki je pritisnjen (nagnjen) v tla. V bistvu ne zaznam niti teže boka, ki je dvignjen. Čutim, da je eden dvignjen, drugi nagnjen v tla, razlike v teži pa ne oz. ne vem, kako naj bi ta občutek zgledal. Čutim napetost mišic dvignjenega boka in sproščenost spuščenega boka. Za moje razumevanje (dojemanje) je dvignjen bok težji, tisti na tleh pa lažji.

Všeč mi je bilo, ko smo en dan delali vajo zibanje trupa namerno narobe, ko smo bok premikali s stiskanjem noge in ne pasu, ter ramo s stiskanjem roke in ne prsnega koša. Razlika v mehkejšem gibanju je bila očitna. Nisem pa pri tej vaji čutila vratu, ko naj bi ga napeli za dvig rame. Kot da ga nimam.

Pri vaji roža ob dvigu glave pretirano napnem sprednji del vratu. Glava je težka in ne pogruntam, kaj naredit, da bo lažje. Tudi če poskušam ledveni del naredit težji in prenest težo glave v ta del ali še bolj stisnit trebuh, ne gre. Kot da otrdim in ne morem naredit niti za milimeter nobenega giba več. Tudi če poskušam manj dvignit glavo, ni nič bolje.

Me pa te stvari ne jezijo. Ni mi še čisto vse jasno, ne znam še povezat, a mi je to raziskovanje telesa všeč. Rada bi ga spoznala, hočem da mi pove vse, kar mu v preteklosti ni bilo všeč in se je moral prilagodit. Zdaj tudi spreminjam svoj pogled na sestro, za katero me je jezilo, da me ne pokliče oziroma me pokliče vsake kvatre. Z mojim prihodom na svet je veliko izgubila in to verjetno nosi s sabo že celo življenje. Ko bo prilika, se bova o tem pogovorili. Malo moram še delat na integriteti.